Ko nekaj časa ne ustvarjaš, je najhuje zbrati pogum za nov poskus. Premagati strah, da sem mogoče izgubila občutek, da mogoče ne znam več ali pa enostavno ne bom vedela, kdaj je ravno dovolj plasti, da bo končen izdelek všečen.
Počitniški teden bom preživela doma, v planu imam nekaj ustvarjanja s hčero, ko bo priložnost za pogovor o čem drugem kot šoli, ki je žal vse prepogosto glavna tema.
Za ogrevanje pa sem iz omare vzela akrile in Ikeino ogledalce. Škoda, da takih ni več naprodaj, bo treba najti kak nadomestek. Ko sem v roke prijela čopič in ga pomočila v barvo, je strah izginil. Ostalo je le eno samo uživanje.