Kvačka in perlice

Že par dni mi po glavi hodijo perlice. Zmešane in skvačkane v ogrlico. Pred leti sem to že delala in za nizanje perlic na nit uporabljala tale mlinček. Se spomnim, da je šlo veliko hitreje kot danes. Moram spet ugotoviti, kako držati iglo, kako vrteti, kako poln je lahko mlinček.. Tole bo še trajalo.
Veliko hitreje je steklo po menjavi podstavka, zaradi česar se je posodica lepo vrtela. 

 

Spraznila sem 11 škatlic s perlicami in jih takole malo zmešano nasnula na nit. No, saj kakšna škatlica ni bila več čisto polna. Projekt, ki ga spraviš v torbico in greš z njim kamorkoli, na izlet ali pa le v senčko sedet ter kvačkat.  

 

Prve vrste so mi še vedno najtežje, potem pa kar steče. 

Srčkasto ustvarjanje iz poligline

S poliglino pa res že nekaj časa nisem ustvarjala. Pred časom sem jo lepo uredila, zavrgla zasušene stare klobasice ali plahtice, pospravila orodje in čakala na navdih.
Na srečo mi je pred časom "božiček" prinesel pašta mašino z motorčkom, tako da mehčanje stare mase ni bil prehud zalogaj.
Votel, čisto lahek srček iz poli gline (Fimo), tekstura pa je poudarjena z akrilnimi barvami.
Po prvem rozi zame je hitro nastal še moder.

Etui z angelino

Prvi etui za očala ima že novo lastnico,  zato sem sebi naredila novega.  Na jeans osnovo sem našila natisnjen motiv ene od mojih slik. 

Prihajajo topli dnevi

Počasi se nam le bliža tisto pravo poletje, ko ne bo šlo brez sončnih očal. Jaz do mojih nisem ravno prijazna, pogosto jih zatlačim v torbico nezaščitene.
Je bil že čas za spremembo, še posebej, ker potrebujem nova očala.
Uporabila sem kos bombažnega platna, ki sem ga že pred časom (verjetno pred leti :) ) pobarvala z barvami za blago. Nato pa sem po obrokih sestavljala tale etui za očala.

Edina stalnica v življenju so spremembe

Ena od teh je način poslovanja. Kar nekaj časa sem imela prijavljeno osebno dopolnilno delo, nato s.p.. Verjetno se bom vrnila na odd.
Zaradi težav z mojo hrbtenico že nekaj časa nisem aktivna, delo namesto mene opravijo domači. Pa se nekako nisem mogla odločit, da bi ga zaprla, čeprav sem le kopičila stroške.
Nekako se mi je zdelo, kot bi koga ubila.. nekje po tihem pa verjetno tudi, da sem obupala nad možnostjo okrevanja. Vedno sem si rekla: Saj bo kmalu konec bolniške in bom spet delala, v službi in doma.
Zdaj je čas, da si priznam, da mi bo malo manj intenziven tempo pasal. Manj stroškov pa tudi.

Torej, dragi moj s.p., od tebe se začasno poslavljam 31.5.2016. Mogoče se vrnem.

Ustvarjanje pa seveda ostaja del mojega življenja, brez njega ne gre več.

Nove ideje

Okrevanje trenutno še vedno pomeni veliko počitka leže, zato za večja ustvarjanja enostavno ni dovolj energije. Telo ne dovoli, prehitro pokaže, kaj ne ustreza, čeprav glava bi.
Tako je zdaj čas za razmišljanje o novih izdelkih, skiciranje in seveda zaposlovanje drugih družinskih članov.

Trenutno testiramo, kako bi funkcionirali medaljončki z leseno osnovo in motivom pod stekelcem. Ugotavljam, da imam premalo novih motivov, ampak to bo moralo počakati. Še prej pa se moram odločiti, ali bi lesene osnove po brušenju pobarvala ali le zaščitila s prozornim lakom.

Prešita trikotna puščica

Ob začetku šolskega leta sem hčeri zašila puščico z dodanim njenim motivom. Zdaj, ko nujno potrebuje pranje, pa bo dobila za zamenjavo tole z mojim :) Ta model sem že šivala, tokrat pa me je nanj spomnila ena od ustvarjalk na Instagramu.
Za osnovo sem vzela čisto navaden neelastičen jeans in nanj najprej s papirjem za aplikacije nalepila motiv, ki se mi je zdel primeren. Še dobro, da je zaloga digitalnih potiskov kar velika :) Še vedno se mi je zdelo vse preveč dolgočasno, zato sem z modrim in rdečim sukancem ter tačko za prostoročno šivanje naredila nekaj prešivov. Rdeče v srcu in okoli slike, modro pa kar po celotni površini.
Zdaj mi je veliko bolj všeč. Še rdeča zadrga in pisana notranjost za popestritev.

Seveda je pomembno, da je zunanjost lepa. Zame pa je enako pomembno, da so tudi notranji šivi zaključeni. Da ni odprtih scefranih robov blaga.