Zadnji teden sem v vlogi hčerine negovalke po kirurškem posegu. Čeprav je že velika, pa ni nič manj stresno, ko potrebuje pomoč, kot je bilo takrat, ko je bila še majhna. Verjetno te nikoli ne neha stiskat pri srcu, ko gre za tvojega otroka. Nega otroka nikakor ni primerljiva z dopustom, kot včasih slišim kak komentar v službi. Pa saj se vse vrne..
Vmes sem za sprostitev izdelala tale srčkast obesek iz poligline. Osnova je iz Fima, prosojni prelivi pa iz tekočega Kata. Pozna se mi, da s tem materialom manj delam, saj sem bolj štorasta, pozabljam na kakšno vmesno pečenje ali pa prehitro nadaljujem z naslednjim korakom. Tako se je pisava malo razlila, pa kak mehurček se je ujel v glazuro, ne vem od kje se je vzela črna pikica na hrbtu.. mogoče pa sem le preveč "picajzlasta". Pri slikah sem se tega odvadila, pri nakitu pa ne :)
Vsekakor drži, da vaja dela mojstra.. vendar le, če mojster dela vajo :)
Obesek je precej velikih dimenzij, saj je širok skoraj 6 cm. Zame bo pravi.
Razlog, da me je sploh zamikalo mečkati Fimo, pa je udeležba na delavnici Metuljčki, ki jo je izvedla Tina Mežek. Njeno knjigo sem seveda kupila takoj po izzidu, zdelo se mi je prav podpreti domačo ustvarjalko. Knjiga je polna praktičnih nasvetov, ki jih v kakšni drugi knjigi pogrešaš in ti pridejo prav tudi pri ustvarjanju povsem drugačnih izdelkov od v knjigi predstavljenih.
Na delavnici sem izdelala metuljčka v meni ljubih barvah, le dokončat ga še morem. Mi ga je pa tašča skoraj zaplenila, češ, da bo imela broško :) Ne dam.. dobi drugega.. tale je čisto prevelik za broško. Se vidi, da že komaj čakam pomlad, a ne?
