Pa je šla..

Včeraj sem tako hitela s pakiranjem, da končne verzije slike niti fotografirat nisem uspela. Verziji iz te objave sem dodala še datum poroke na deščico nad odprtino v hiški in prstana v kljunčka ptičkov.
Nato pa nekaj zaključnih premazov in zaščitna plast. Tokrat sem sliko spet zaključila z voskom, saj zaradi še svežih barv ni bila primerna za lakiranje.
Upam, da jo bo prejemnica pustila še malo na zraku, da se do konca posuši.

 

Ponavadi slike "sušim" na obešankah v predsobi in se tako navajam na njih, ugotavljam, če bi še kaj dodala in jih pošteno suhe podpišem in zaključim. Tale je šla od doma tako hitro, da se je niti navadila še nisem. 

Jo bom hodila pa na net gledat :)

Nov dom

Danes sem v nov dom poslala dva izdelka.

Delovno verzijo slike sem pokazala v začetku avgusta, jo vmes dokončala in danes predala. Zjutraj sem se spomnila, da bi jo vendarle lahko vsaj na hitro fotografirala :)

Sestavila pa sem tudi delčke za obesek iz prejšnje objave. Tudi tokrat fotografija na hitro, pred službo, še preden si je nova lastnica izbrala vrvico. Ampak moram priznat, da ji dobro paše.

 

Ko zmanjka energije..

Že kar nekaj časa se lotevam obeska iz več plasti, v točno določenih barvah. Pa je vedno zmanjkalo časa, volje, navdiha. Še posebej, ko sem prvi poskus polomila zaradi hitenja.
Danes sem izziv sprejela in se lotila. Da se zamotim. Upam, da bo v drugo šlo.

Ura je že precej pozna, jutri je nov službeni dan, tako da ga ne upam dokončati. Me čaka še kar nekaj dela, da bo obesek tak, kot hočem.
Ker sta plasti obeska precej tanki, sem podpis izdelala kar na ločeni ploščici, ki jo bom pritrdila na zadnji del obeska. Ta je na srečo upognjen, da ploščica ne bo motila.

Jutri me v dečvini šoli čaka prvi sestanek v letošnjem letu s specialno pedagoginjo in učitelji glede prilagoditev, ki dečvi pripadajo po odločbi zaradi specifičnih učnih težav. Ob prehodu v 6.razred je obdržala le enega učitelja, vsi ostali so novi. Me prav zanima, kakšne prilagoditve so pripravljeni izvajati. Odločbo in strokovno mnenje sem si že pripravila, da ju preberem, preden grem na sestanek.
Držite pesti, da se uspemo dobro dogovoriti v korist dečve :)

Na mizi: Nekaj sončkastega

Že lep čas me mika tale kombinacija.. danes je, kot kaže, prišel njen čas.
Zanimivo je delat kar tako, po občutku.. brez skic, s svinčnikom zarisanih črt :)

Na mizi: Ptičja hišica drugič

Nekaj ur dodajanja barv kasneje.. in še vedno nedokončana.

Na mizi: Slika brez obraza

Saj je kar čuden občutek, ampak tokratna slika oz. njen začetek, je brez obraza. Pa čeprav jih tako zelo rada rišem.
Tudi ta nastaja na 3D platnu, velikem 20 x 20 cm. 

Nikakor ne znam delati abstraktnih slikarij, kot se jih učim na tečaju Chaos and Calm, ki ga vodita Julie Prichard in Chris Cosen. Čeprav so tehnike, ki se jih sproti naučim, neprecenljive. Vaje s tečaja pa bodo verjetno postale osnova za kako mojo slikarijo.

Z mize na steno

Slika v delovni verziji, ki sem jo imela pred kratkim na mizi, se je nekaterim že zdela zaključena. Meni pa je nekaj manjkalo. Kljub pisanemu ozadju sem hotela še nekaj dodati.
Najprej poudariti obraz, zato sem ga ob robovih poudarila z vodotopnimi oljnimi pasteli, ki ji razmažeš s prsti.
Nato sem se lotila desnega prostora. Najprej rože.. nee, ni zgledalo dobro.
Potem hiške, narisane z vodotopnimi voščenkami in svinčniki. .. OK, ampak premalo opazno.
Zato sem hiške izrezala iz scrapbook papirja, jih kolažirala na podlago in senčila s voščenkami.

Večino slik do sedaj sem zaključila z hladnim voskom, saj mi je všeč na otip. Pa diši takooo dobro, ko ga nanašam.
Tokrat sem prvič poskusila tekoči satin lak, ki ga naneseš s čopičem. Dobila sem ga v paketku vzorcev, ko sem se udeležila predavanja o Liquitex barvah v trgovini Art.
Najprej sem bila presenečena, saj je na površje priklical nekaj spodnjih plasti in barv, ki jih prej ni bilo videti. Ne vedno prijetno presenečena.
Lak se res lepo razlije, poudari teksture.. le sveti se bolj, kot sem navajena. Kako bi šele zgledalo, če bi bil gloss??
V svetli kuhinji, kjer sem posnela fotografijo, me ves ta sijaj skoraj moti. V mračni predsobi, kjer slika visi, da se do konca posuši, pa mi je všeč. Rada jo srečam, ko grem mimo.
Lahko pa bi stala kje na polički, saj sem uporabila 3D platno

Dimenzije: 20 x 20 cm, debelina okvirja 4 cm.

Jesensko drugič, z razmišljanjem o podpisovanju

Ko sem se lotila jesenskega ustvarjanja, sem imela v glavi kompletek uhanov in obeska v mokume gane tehniki. Prestavljala barve, planirala, kombinirala.. zdaj pa vam najprej kažem stranske produkte :)
Tako kot uhani iz prejšnje objave, je tudi tale obesek "stranski produkt" oz. poli kakec.
Odrezke osnovnega vzorca sem nalagala na rjavo podlago, da se mi ne valjajo povsod okoli. Pa je nastala osnova obeska. Dodala sem mu le še dva 3D dodatka, narejena s kalupi, ki sem jih prejela od Tine Holden, ki me je izžrebala v njeni nagradni igrici.

Obesek meri v višino malo več kot 6 cm in je obešen na rjavo usnjeno vrvico, dolgo 45 cm.

Izjemoma pokažem še "ritko", čeprav ni nek presežek. Tunel za vrvico bi bil lahko rjav, manj opazen, a me je zamikalo narest pisanega. In vanj odtisnit štampiljko z imenom. Ja vem, bolj slabo se vidi, ampak tak je tudi namen :)
Razlog, da tole kažem, je tema, ki jo je na FB načela Milica, ki po mojem mnenju dela res lep srebrn nakit. Pred tem pa je ustvarjala tudi s fimo maso.
Ker mi je tema všeč, sprašujem tudi vas. Kaj mislite o logotipih oz. podpisih na izdelkih? So nam všeč, vas motijo, imate raje diskretne ali na daleč kričeče?
Meni se zdi prav, da so izdelki podpisani. Nakit in papirni izdelki diskretno, torbice pa lahko tudi opazno, z všečnim všivnim trakom, kakim obeskom..
Izdelki nekaterih ustvarjalk so že prepoznavni, pa se mi vseeno zdi, da kar kličejo po logotipu, po "brendu".
Pretiravanja pa mi vseeno niso preveč všeč.
Komaj opazen podpis na hrbtni strani obeska rada naredim, nikakor pa ga ne bi mogla dat na prvo stran.
Vesela bom vaših mnenj.

Jesen prihaja

Kar naenkrat me je zamikalo ustvarjat v rjavo oranžnih tonih.Izdelkov bo več, le brušenje, poliranje in včasih lakiranje vzamejo svoj čas.

Za začetek uhani. Samo brušeni in polirani, nič lakirani. V najdaljšem delu sta delčka dolga 4 cm.

Fotografiji pa sta vremeu primerno čudnih barv.  Mogoče ju kasneje zamenjam, ko ugotovim, s katerimi nastavitvami aparata pridejo ozadja lepša :)

Vaje, vaje..

Včasih je tehnika in učinek pravi, le barve niso.
Zato je nastal tale obesek, v rjavih tonih.. v končni verziji tudi obešen na rjave bombažne vrvice.
Le poslikat ga ni bilo več časa.

Greva skupaj na potep?

Osnovni material in motiv aplikacije je enak, kroj in barve pa vendarle malce drugačne. Kot tudi v resnici sta. Le na potep gresta skupaj in se jima dobro zdi, da se to vidi tudi pri toaletkah.

Tako bi šla zgodbica.. v resnici pa bo šlo mogoče tudi drugače. Odvisno od prejemnice, navdušene jadralke. 



Ženska verzija je seveda z roza dodatki in živahno pikasto podlogo.

Moška pa je malce bolj resne oblike, z modrimi dodatki. Z zadrgo se zapenja na zgornji strani.

Na mizi: Kaj drugega kot slika :)

Medtem ko sem pospravljala, prala in zlagala v sušilca, skuhala oz. spekla lazanjo in končno šivala letalske toaletke, sem se ves čas vračala k njej. Ki nikakor noče imet porcelanaste kože in biti nežno bitjece. Vsakič, ko obraz posvetlim, se mi zdi, da mu nekaj manjka in spet dodam barve.
Osnova je kolaž izrezanih srčkov, čez veliko plasti barve. Obraz je risan direktno na platno in ni dodan kot kolaž. Saj sem fotografirala tudi vmesne faze, ampak niso za kazat :)))

Platno je 3D, 4 cm globoko, veliko 20 x 20 cm.

Za danes bo dovolj. Jutri ali pojutrišnjem pa naprej, odvisno od časa in navdiha.

Spiski in kljukice

Vsake toliko si v kak samo moj blok (dnevnik temu še ne znam rečt, ker jih nikoli nisem pisala) naredim spisek ciljev. Takih za kmalu, realnih, in takih, za katere še ne vem, če si jih res želim izpolniti :) In potem radiram, kljukam, barvam čez..
Na spisku je bila nekje bolj na lahno napisana tudi Etsy trgovinica. Saj ne, da bi pričakovala nek hud naval nanjo, samo želela sem si jo pač.
Ob izdatni pomoči in predvsem podpori Loddeline (če še nisem rekla Hvala, pa naj bo zdaj :))) ) jo zdaj tudi imam.

Čisto samo moja mini trgovinica CreatedBySonja s tremi artikli in fensi pasico. Ki jo v čast trgovinici selim tudi na blog. Jo bom pa verjetno še spreminjala, saj je bila tale narejena res hitro. Ob čudovitem logotipu (jaa, še vedno mi je všeč :))), ki mi ga je pred časom naredila Vixi, tudi na hitro izdelano zgleda lepo. Vsaj meni.

Saj vem, da se zdaj delo oz. učenje šele začne. Na primerih drugih bo treba počasi ugotoviti, kakšni so najboljši opisi, fotografije, trgovinske politike in predstavitev avtorice. Sem pa vseeno vesela, da jo imam :)

Damjana, če bi lahko, bi ti zdajle en velik kozarec ribezove marmelade poslala :))))

Zaključena

Včasih ne gre drugače, kot da si vzamem dan dopusta, da dokončam kaj na pol narejenega.
Sliki sem dodajala plasti, barve, razne dodatke in jo včeraj končno za zaščito zaključila. Zdaj ne morem več nič dodati :) Občutek kar paše.

Svoje mesto je dobila v predsobi, kjer se mora do konca posušiti. Potem pa.. kdo ve, mogoče najde dom kje drugje ali pa ostane pri meni. 

Dimenzija:  15 x 15 cm

Sijoče uhančkanje

Delat jih je bilo res luštno, tudi v roke prijet jih paše, gladke, sijoče. Le fotografiranje je tokrat malo hujši zalogaj :)

Fimo na rdeči vrvici

Danes je že preveč pozna ura, da bi kaj dosti opisovala :) Perl fimo, nekaj različnih dodatkov, spečeno, brušeno, polirano, lakirano.. in nato obešeno na rdečo vrvico.

Jutri pa me čakajo še preostali danes spečeni delčki.