Spet doma

Teden na Gorenjskem, čeprav se mi zdi čisto v drugem svetu, je pa res hitro minil. Mogoče zato, ker je bilo samo 6 dni :)
Zdaj pa me čaka pranje, pospravljanje in vsi preddopustniški dolgovi.. na pošto oddat bombonček, pa en obesek.. pa verjetno še kaj, kar se ta hip sploh ne spomnim.
Najtežje pa bom pregledala vse, kar se je po meni ljubih blogih dogajalo v tem času.

Proti Gorenjski

Letošnje poletje me prehiteva in ga sploh ne dojemam. Ves čas se mi zdi, da gre vse prehitro in mi beži skozi prste. Že morje se mi je zdelo prezgodaj, sploh se nisem zavedala, da res grem.. in tako je šlo tudi mimo, ne da bi se res zavedela, da sem na dopustu. No, če sem poštena, sem tam se, doma pa je bilo preveč vsega in sem na hitro pozabila. V službi me je pričakala gora dela, novih projektov.. doma pospravljanje po dopustu.

Danes se mi zdi, kot da sem pravkar prišla domov, vsa utrujena.. pa moram že spet pakirat. Bom jutri, danes ne morem več :) Pujso smo dali v rejo, mi pa gremo.. uživat v tem razgledu z okna spalnice. Kako bi bilo luštno, ko bi bil to razgled z domačega, ne le dopustniškega, okna.


Vem, da bo super, saj se tudi na tole drugo dopustniško lokacijo vračamo že več let. Za razliko od bučnega kampa, bomo uživali v miru hiške na samem, v potepanjih, domači hrani. Ni lepšega, kot vsest se pred hišo in poslušat ptiče, veter v krošnjah, zvonce krav v daljavi.. in vsake toliko videt kolesarja, ki prisopiha po cesti mimo hiše :) En teden bomo preživeli brez neta, televizije; tudi radio bo verjetno le uspavanka za dečvo.

Če se mi že pakirat ne da, pa bi mogoče vsaj spisek lahko naredila, kajne ? :) Zdaj, ko sem iskala slike, sem se spomnila, kako luštno je vedno in komaj čakam.. še eno noč :) Na spisek pa dodajam kolo in vso opremo, gojzarje, družabne igre, knjige..

Papa... se tipkamo naslednji vikend, ko se vrnemo v mestni živžav :)

Darilo v zadnjem hipu

Tokrat sem darilo spet delala v zadnjem hipu, saj sem se šele včeraj zvečer odločila, da ga sploh naredim :) Sodelavka, ki rada nosi uhane, je danes praznovala rojstni dan. Saj smo jo res skupinsko obdarovali, pa vendar se mi je zdelo, da bi bila uhanov vesela.

Naredila sem preliv iz perl bele in turkizne fimo mase, s teksturno ploščo za poli naredila odtis in izbočene dele previdno odrezala.




Ko sem kosa za uhane oblikovala, sem ju premazala z novim lakom Sculpey Satin Glaze. Da bi ga utrdila kot sem prebrala na netu, sem delčka dala v pečico za predvidenih 30 minut. Pa se je lak oz. fimo zažgal in povsem spremenil barvo. Še dobro, da so nove barve še malo bolj v skladu s sodelavkino garderobo kot prvotne :) Ideja s pečenjem očitno ni bila najboljša, moram še malo preguglat, da vidim, kje sem zašuštrala. Na srečo pa sprememba barve ni prav nič vplivala na izrazitost vzorca in perl odblesk, ki pa ga žal slika ne pokaže.

Sebi pa bom naredila obesek iz ostanka palačinke z odtisom. In ga prav gotovo ne premažem z istim lakom in ne zapečem. Meni tale kombinacija bolj ustreza :) Zdaj me le skrbi Majin komentar, da mogoče pa ni zapečen lak kriv :(

Uhani so že zjutraj pristali na sodelavkinih ušesih. Upam, da jih še kdaj vidim.


Saša, vse najboljše in lepo nosi uhančke! :)

Nagrada

Aknela96 - Alenka , Kreal - Alenka in Hišica čarovnih - Mirjam so me razveselile s tole nagrado:
Hvala, punce, tudi jaz rada obiščem vaše bloge.





Podarila naj bi jo naprej, pa je tako težko določiti 12 ustvarjalk, ki je še niso prejele :) Grem malo prebrskat bloge, ki jih še nisem uspela pregledati in mogoče kasneje dodam spisek.

Prav gotovo pa si nagrado zaslužijo že brez preverjanja:
Polipap
Jana
Marička
Sandra
... zdaj grem pa res brskat :)

Nedelja izgubi "ne" in postane "delja"

Nedelja naj bi bila po imenu tisti dan, ko se NE DELA :) Začela se je dobro, z idejo v.d.moža, da si za kosilo privoščimo sveže postrvi pri Marovtu v Zg.Besnici.
V koruzni moki povaljan in nato ocvrt file je bil super, krompirček in paradižnik tudi. Le od kod mi ideja, da si naročim še sladico, ki je je bilo dovolj za glavno jed. In sem jo zato samo poskusila.
Dečva pa kljub njej ljubi izbiri ni pojedla skoraj nič, saj imajo poleg gostilne kar nekaj živalic.
Hrana je bila dobra, postrežba domača, cene sprejemljive. Prav gotovo še pridemo.


Potem pa je nedelja naenkrat postala samo še "delja" :) Namesto na sprehod proti Jančam smo šli do v.d.tašče po štrudl.
Pa je bilo treba še pokosit travo, pa nabrat nekaj zelenjave in prvo porcijo ringloja. In preštet vse paradižnike na rastlinicah, pa paprike, buče.. Za domov pa sem dobila še dva lončka, enega s peteršiljem, drugega z origanom, ravno pravih dimenzij za na poličko pri kuhinjskem oknu. Super, moj poličkasti vrtiček se širi.
Zelenjava je šla doma v hladilnik, bo še prav prišla.

Ringlo pa je kar klical po piti. Uhh, ko bi šel kaj raje s pešk, bi ga imela še raje :)

Pred časom mi je Zdenka napisala njen recept za pitino testo, pa sem se ga odločila preskusit:
1/2 kg ostre moke (nisem imela, sem dala kar gladko),
20 dag kristalnega sladkorja,
25 dag rame,
vanilin sladkor,
malo pecilnega,
3 jajca,
limonina lupina (ni bilo, pa sem nadomestila z nadomestkom iz vrečke),
2 žlici kisle smetane.
Količina zadošča za velik plitek pekač. S valjanjem si nisem dala kaj dosti opravit, sem ga bolj raztegnila, posula z ringlojem, mletimi mandlji in sladkorjem, saj je ringlo še precej kisel.


Še vročo sem morala poskusit :) Čeprav kiselkasta, je super. Tele recept za pitino osnovo bom prav gotovo še kdaj uporabila.

Ker pa je bilo očiščenega ringloja več kot 2 kg, sem preostanek zmešala s sladkorjem in bom jutri skuhala marmelado.

Iz polizdelka v uporabno

Pred dopustom sem spekla en kupček rdeče črnih delčkov za nakit. Po brušenju so se mi zdele barve preveč ubite, zato sem delčke polakirala. Barve so kar zasijale, v živo zgleda bolje kot znam fotografirat :)
Še dobro, da imam nekaj zalog Fimo laka, ki ga ni več dobiti.

Tele pravokotne delčke sem končno spravila do uporabnega stanja :) Malo me moti le, da jih nimam k čemu nosit :)

Bombonček prejme... Blog candy winner

Hvala vsem, ki ste se prijavile v žrebanje za moj bombonček, kar 44 komentarjev sem prejela.
Ker je rok že potekel, sem šla zdaj hitro na stran www.random.org in kar na prvi strani vnesla število.
Saj sem mislila pripravit lističe, ponudit dečvi v žrebanje.. ampak je bilo tole veliko hitrejše :)

Prejemnica bombončka je ustvarjalka, ki je pustila enajsti komentar:

Vladuška pravi ...
Temu bonbončku pa se ne bom kar tako odpovedala ;-) Čestitke in lepe počitnice vam želim.
Petek, 26 junij 2009 8:54

Vladuška, sporoči mi prosim naslov na mail, da ti lahko pošljem paketek.

True Random Number Generator
Min:
Max:

Result: 11
Powered by RANDOM.ORG

Vse lepo hitro mine - Korzika

Aja, post moram začet čisto drugače :))) Na Korziko ni za hodit, neprijazni so, grda je, voda je umazana, stalno dežuje, morje je polno meduz in ježkov.... vsaj tako smo se dogovorili, ko smo letos na vsakem koraku srečevali Slovence. Prej smo bili v glavnem sami v kampu med tujci, letos si na vsakem vogalu slišal razumljivo govorico. Večina tistih, s katerimi smo poklepetali, so bili na Korziki prvič in se nameravajo vrniti. Hmm. .ne vem, če mi bo ravno všeč :) Čeprav smo srečali povsem simpatične ljudi.

Zdaj pa zares :) Dopustovanje na Korziki prav gotovo sodi v kategorijo iz naslova :)
Že takoj na začetku pa moram povedati, da je Korzika za nas res dopust, ko se umiriš, lenariš, čofotaš, bereš... ne potovanje, ko poskušaš čimveč videti in poslikati v čimkrajšem času. Se mi zdi, da se tam tudi mi nalezemo njihove počasnosti, se umirimo. Ljudje so prijazni, delovni, jaz se tam vedno počutim dobrodošla.
Med dopustom nakupujemo v Leclercu v Alerii, kjer so cene skoraj enake našim. Tako da hrane s sabo ne nosimo. Saj je dovolj drugega v avtu :)
Na Korziki smo bili tokrat četrtič. Zato na dopustu vedno manjkrat uporabimo fotoaparat in vedno več le opazujemo in uživamo.

Pot iz Ljubljane do Livorna traje približno 6 ur. Italijanske ceste so iz leta v leto boljše, sploh ne morem verjeti napredku v teh zadnjih treh letih.
Iz Livorna nas do Bastie na Korziki in nazaj vsako leto prepelje trajekt Corsica Ferries. Rezerviramo ga že v začetku leta. Tako si zagotovimo nižjo ceno, kabino v obe smeri in pa čez leto porazdelimo stroške. Trajekt v eno smer vozi približno 4 ure, tako da dnevna kabina, v katero se umakneš v mir, pride kar prav.

Prvo leto smo na Korziko odšli kar tako, brez vnaprejšnjih rezervacij, saj sva na netu prebrala, da lahko prostor v kampu dobiš brez težav. Pa ja :) v iskanju kampa smo prevozili skoraj celo vzhodno obalo, nato pa se vrnili v kamp Marina d'Aleria, kjer postavimo naš začasni dom zdaj kar vsako leto. Le da zdaj parcelo rezerviramo na začetku leta. Po mnenju popotnikov, ki so si ogledali večino otoka, gre za enega bolj urejenih kampov. Vedno, ko se pripeljemo do parcele, me zadane vonj evkaliptusa, ki daje senčko naši parceli.

Pa tudi plaža ni zanemarljiva, čeprav je morje že lani odneslo kar nekaj peska. Letos ga je nekaj vrnilo, malce bolj pa se za ohranjanje plaže trudijo tudi lastniki kampa.
Včasih mi je bilo zabavno zvečer it na kako teraso, med ljudi, v mesto.. zdaj pa sem čist zadovoljna, če grem lahko zvečer po plaži na sprehod. Ali pa na minigolf, kar je za otroke vedno super zabavno :)

Kamp leži blizu mesteca Aleria, od koder vodi s cvetočimi grmički obrobljena cesta v hribovito notranjost Korzike, do mesta Corte in čez do Ajaccia. Cesta do Cort je lepa, široka.. le dva stara kamnita mostiča sta prevozna le za eno vozilo. Letos so jim cesto na nekaj mestih poškodovali plazovi, vendar jo že obnavljajo. Ob cesti pa smo že prvo leto opazili tudi ogrado z oslički, ki so si nas prišli radovedno ogledat. Ob sobotah je ob cesti organizirana lokalna tržnica s ponudbo medu, sadja in okrasnih predmetov. Čisto blizu Alerie pa v leseni stojnici lahko kupiš dobro svežo zelenjavo in sadje. Še najbolje pa je, če se ustaviš malo naprej kar ob nasadu breskev in si jih nabereš sam :)

S tega prvega mostu so "nori" turisti skakali v tolmune pod mostom :)
Otok je kot kaže dobro preskrbljen z vodo, saj stalno srečujemo reke in potočke. Intenzivno pa zalivajo tudi polja. Če se že odpraviš do Cort, se splača it na ogled doline Restonice. Hribovska dolinica je polna tolmunov. In žal tudi popotnikov :(


Corte so bile nekoč glavno mesto Korzike, zdaj pa so univerzitetno središče. Čez leto baje polne študentov, poleti polne turistov. Mestece je simpatično, parkirišč za obiskovalce kar nekaj (le najt jih je treba), stari del s trdnjavo pa vreden ogleda. Vsakič, ko se odpravimo tja, se napotimo v eno od pekarnic in si privoščimo njihovo pecivo z brocciou-jem. Sladko, z limono, brez limone... vse gre v promet :)

Ob poti iz Alerie v Corte lahko zaviješ z glavne ceste v hrib in si ogledaš kakšno od vasic na hribih. Nasploh sem navdušena nad tem, da tudi nove stavbe ne odstopajo tako kot pri nas s kakšno nemogočo svetlečo barvo. Vse je enako nežno pastelno, stare hiše pa ponekod res lično obnovljene. Vendar pa je na vzhodni strani otoka vse še tako divje, neturistično, ponekod kar malo zanemarjeno, da je prav luštno.

Ob izlivih rek s hribov v morje je na vzhodni obali nastalo kar nekaj sladko-slanih jezerc, v katerih gojijo školjke in ribe. Eno jezero je nad kampom, drugo pa malce nižje ob obali, obe sta znani po gojiščih školjk. Na podlagi priporočila smo se odpravili na Etang d'Urbino in bili navdušeni. Večji del restavracije se nahaja na splavu, od koder lahko opazuješ ribe v vodi. Kosilu se je res čutilo, da je sveže ulovljeno, imajo pa tudi otroški meni z ocvrtimi ribjimi nagci in pomfrijem. Tista skleda dagenj je izgledala noro vabljiva :)
Po zaključenem kosilu pa nam je bilo hitro jasno, čemu so namenjeni ležalniki pred restavracijo. Le žal so bili vsi zasedeni, ko smo mi odhajali.





Za prvo objavo o dopustu naj bo to dovolj. Ko izberem še nekaj preostalih fotografij, pa vam opišem še preostanek otoka, ki smo si ga ogledali letos.
Hecno, čeprav se mi zdi, da skoraj nič ne fotografiramo, je kar težko izbrati, kaj pokazati, kaj pohvaliti, ko pa je vendarle vsega toliko.