14. dec. 2014

Nakitkanje s poli glino in perlicami

Klasičnih kovinskih medaljonov sem se res že naveličala. Vem, da jih obiskovalci sejmov še vedno kupujejo, vendar je postalo nezanimivo na skoraj vsaki stojnici videt medaljone. Pa čeprav vem, da so moji posebni prav zato, ker jih delam s svojimi motivi.. ampak vseeno.
Tako je bilo treba najti nov način uporabe motivov. Oz. se vrniti k staremu, saj sem transferje že delala.

Za začetek sem se lotila kar motivov s teh zadnjih kazalc, da vidim, če sploh še znam delati transferje na poli glino. Doma imam več vrst poli gline, zato ne bomo omenjala konkretne znamke, so pa Fimo, Kato, Premo, Pardo..

Takole izgledajo prvi trije motivi, spečeni, zaključeni in končno fotografirani ob dnevni svetlobi. Ptiček je prelit z UV smolo, druga dva sta še mat. Me mika, da bi tudi ta dva zalila.
Obeski so lažji od medaljonov, veliki so malo manj kot 5 x 2,5 cm. Meni so lepši obešeni na daljšo verižico, lepo pa jim paše tudi barvna bombažna vrvica.
Ostale motive pa še čaka pečenje, obdelava hrbta, drugo pečenje.. Nekaj motivov bom zaključila s sponkami, ki omogočajo, da jih uporabiš kot broško ali obesek.

Moram pa napisat, da barve vseeno niso tako intenzivne.. očitno ima google kak programček, ki poudarja intenzivnost. Nadležno :(



Ptiček od strani:






Ob pripravi objave sem opazila, da vam tudi prejšnjega igranja s poli glino nisem pokazala.






Preskočila pa sem tudi objavo o skupnem ustvarjanju s hčero, ki je pobrskala po mojih zalogah perlic in si ob nekaj nasvetih izdelala zapestnico.




8. dec. 2014

Knjižna kazalca

Kot da zaključujem leto, sem izdelala 12 mini slikic, ki so namenjene za knjižna kazalca. Tudi v živo so barve precej intenzivne. Ena, zaščitena z ovitkom, domuje v moji knjigi.  Lahko pa bi bila tudi spravljena v okvir.
Na voljo so tudi kot plastificirani printi, za manjša darilca.


23. nov. 2014

Uhani v koralni tehniki

Soboto sem preživela v prijetnem druženju z ustvarjalkami. Kar nekaj forumskih srečanj sem preskočila, ta pa je obetal, da vidim nekaj žensk, ki jih že dolgo nisem videla.
Da ne bi le jedle in klepetale, ponavadi organiziramo tudi delavnice. Žal je ena od voditeljic delavnic odpovedala udeležbo, pa sem se ponudila, da pomagam pri izvedbi.

Pokazala sem izdelavo uhanov v koralni tehniki po navodilih, ki so objavljena na Internetu.

Na srečanju sem izdelala prvi uhan, doma pa hitro še drugega, da ne bi povečala zaloge na pol narejenih izdelkov.

Hči pravi, da imam jaz uhanov že preveč, da bi bili tile lahko njeni.




19. okt. 2014

Otroške šivarije

Šivanje za otročke se je po igrački iz prejšnje objave nadaljevalo. Da bi darilce še malo dopolnila, sem šla poiskat zaloge blaga, ki je ostalo po šivanju za mojo dečvo. Ta je zdaj že prevelika za nekatere materiale ali vzorce, pa tudi kosi so premajhni. Tako prav pride kakšna taka priložnost, ko hočeš podariti nekaj doma narejenega.

Prejemnica igračke je dobila še topel pliš kompletek v pink barvi. Po fotografiranju sem dodala še trakove za zavezovanje jopice.




Ko sem imela zaloge materiala na planem, sem se lotila še drugih, malo večjih hlačk in se tako zahvalila za uslugo mamici male deklice.



Malčke pa imajo tudi pri sosedih.. kar dva. Tako so nastale hlačke za dvojčka. Podobne, pa vendar različne.




28. sep. 2014

Pisana dobrodošlica

Danes je na svet prijokala mala deklica, ki smo jo vsi že nestrpno pričakovali. Moja prva reakcija je bila.. nekaj zašit :) Igračke v tem stilu sem že delala, v različnih oblikah.. punčke, zajčke.. Tokrat je bila na vrsti bučka v obliki kapljice po navdihu s Pinteresta.
Zunanji material je pralno bombažno platno, polnilo pa antialergeno sintetično.
Dobrodošla, Tinkara :)






16. sep. 2014

Novo življenje planerja

Počasi se tudi jaz navajam na nizkocenovne trgovine, saj jih je več in so bolj urejene, včasih pogledam kak letak, včasih pa se le ustavim na poti po najnujnejše.
Pred časom sem tako kupila mini planer dimenzije A6 v usnjenem ovitku, saj mi je bilo všeč, da ima priložene strani kar za dve leti.
Pa sem ga vsakič odložila nazaj na polico, črna barva pa res ne gre k meni. Spomnila sem se, da se da tudi usnje lepo barvati, zakaj torej ne bi poskusila. Najprej nekaj osnove, različni akrilni mediji, akrilne barve in markerji, pigmentna pisala in štampiljkanje.. le kolažu sem se odpovedala v tem primeru.
Iz dolgočasnega črnega rokovnika je nastal pisan, ki ga bom z veseljem vzela iz torbice.


31. avg. 2014

Sejemsko načrtovanje

Letos bolj malo sejmarim, planov za nove izdelke pa imam še vedno polno glavo. Plani se počasi spreminjajo v izdelke, le da ne uspejo priti do končne oblike vedno pravi čas.
Nekaj osnov za broške oz. obeske sem si pripravila, se lotila barvanja, potem pa je zmanjkalo časa.
Tako sem prvega končala včeraj kar na sejmu ARTish. Ker se mi je ob lepljenju nosilca lepilo malce zalezlo tudi na kovino, da varnostne zanke ne morem dovolj premikati, sem se odločila, da srček ostane pri meni. Prav nič hudo nama ne bo skupaj.


Sponka je kombinirana, tako srček lahko nosim kot broško ali pa ga obesim na verižico.


Nastaja pa že naslednja broška, ptiček.


29. avg. 2014

Nakupovalke s potiskom

Za po nakupih, v knjižnico ali pa le na potep... bombažne vrečke z 10 različnimi digitalno odtisnjenimi motivi. Mojimi, se ve. 
Vedno iščem nove in nove možnosti, kam dodat moje pisane motive :) Hkrati pa še kompliciram pri izvedbi, saj bi rada zagotovila, da so izdelki kvalitetni in odtisi kakovostni. Tako sem se namesto za tiste "home-made" transferje s papirja odločila za digitalni tisk. Seveda je dražje, ampak tudi veliko lepše :)

Jutri gredo z mano na Gornji trg v Ljubljani, na sejem ARTish. 
 


Posamezne motive prilepim kasneje :)

9. avg. 2014

Lešnikov odtrgani kruh

Čisto preveč časa zapravim med brskanjem po Pinterestu. Ponavadi ga odprem, ko sem malo lena za karkoli drugega početi, moram pa vseeno priznati, da tam najdem marsikaj koristnega. Kot npr. recept za Lemon Pull-Apart Bread, ki sem ga malo prirejenega uporabila za naš današnji desert.
Ker limon nisem imela, sem plasti testa posula z mletimi lešniki. 


25. jul. 2014

Novi cukrčki

Vsakič sproti si rečem, medaljončkov pa ne več.. res si moram vzet čas za izdelavo novih motivov ali pa vsaj pripravo novejših za tisk. Pa me hitro kdo prepriča, da je treba poskusit še kakšno novo obliko :) tokrat so to lasne sponke oz. po domače špangice. Stekelc imam dovolj, printov tudi še nekaj, pa sem hitro prilepila motive v osnove.
Zdaj so mi pa tako kjut :)
Verjetno bi čudno izgledala s takimi špangicami.. jih bom nosila pa v gumbnicah ali pa zataknjene za rob ovratnika :)


13. jul. 2014

Poln kufer

Poln kufer je 'mam. Presneta reč se ne pusti fotografirat tako, da bi bile barve enake tistim v živo. Enih enostavno ne pobere, pa nosim vem na sonce, pa v senčko, pa not, pa nastavljam belino.. v živo je fajn, lepo pade skupaj :)
Vse dosedanje fotografije so bile nočne, pošteno presvetljene z reflektorji. 

Ko se pošteno posuši, jo še polakiram.. sicer pa se mi zdi, da je to to.


Prenova podlage za risanja

Podlage za risanje so praviloma dolgočasne kraft rjave barve. Saj vem, da naj bi bilo bistvo na listu, ki ga uporabljaš za risanje.. ampak vseeno je dolgočasna barva.
Tako sem že na majskem sejmu ARTish, da je dan hitreje minil, začela barvat podlago, na katero sem si pripela seznam prodajnih artiklov in cen. Enostavno ne more biti rjav, moj ne :)

Tehnika ni nič novega, to, kar ves čas vidite pri meni. Mi je pa všeč, da lahko podlago uporabljam na več načinov. Zadnja stran sponke je preluknjana in zato podlago lahko obesim na steno. Kot samostojno sliko, kot nosilec slike ali pa le za sporočilca drugim. Lahko pa bi pripela kak račun, volilni listič ali kaj podobnega.

Na prenovo pa čaka že naslednja podlaga. Še nekaj jih imam :)







10. jul. 2014

V delu drugič - oranžna slika

Zdaj ni več tako zelo oranžna. Vendar še vedno ni končana in prav nič ne vem, kakšna bo..
enostavno mi je najboljša antistres terapija, če se prepustim in čisto nič ne planiram.
Vem le, da bo dobila še nekaj plasti.


9. jul. 2014

Dopustniško ustvarjanje

Rada imam sezname in jih delam vedno, ko grem na sejem ali dopust. 
Letos smo se odpravili na dopust na staro lokacijo, na Korziko. 
Že pred meseci sem začela delat seznam potrebščin. En del spiska pokriva tudi ustvarjalne pripomočke za naju s hčero. Najprej je vseboval meni ljube akrile in šablone, pa sem jih raje izbrisala. Ravno družabna ne bi bila :) 
Za izziv sem se odločila za barvice Prismacolor, vodotopne voščenke in papir. 
Z voščenkami še kar nismo na ti, z barvicami pa bi sčasoma po malo več vaje mogoče lahko bila. 

Kar tako na pamet sem se lotila ene pubertetnice. 



Hči pa se je držala preverjenih motivov in risala konje :) z barvicami se pa tudi dobro razume :)



 

8. jul. 2014

Večerno ustvarjanje - na pol

Prvi podopustniški dan v službi je kar pester. En kup mailov za pospravit, trači za polovit. Včasih me je pred odhodom v službo po daljši odsotnosti zvijalo, tokrat ne. Še sama ne vem, zakaj.
Da bi čim več postorila, sem delovnik raztegnila v pozne ure. Doma pa potem ni bilo več prave energije za karkoli. Čaka me skrojena tunika, hlače.. jaz pa sem stroja porinila ob stran in na mizo postavila slikarsko stojalo, ki že dolgo čaka v kotu.
Nanj sem postavila kos lesa, ki sem ga premazala z osnovo, ko sva s hčero pripravljali njen, veliko večji kos. Tale moj je le 45 x 50 cm velik.
Nanesla sem par plasti akrilnih barv, se poigrala s tuši, pršili, sitotisk tehniko.. preskusila nova akrilna markerja, ki sem si ju kupila pred dnevi.
Za danes bo dovolj. Čeprav je zdaj energije dovolj za nadaljevanje, ampak kdo bo pa zjutraj vstal?? :) Jutri po službi pa nadaljujem, končni izdelek verjetno ne bo imel kaj dosti skupnega s trenutno verzijo :)
Zdaj pa hitro spat, noč bo kratka. 



Poseben projekt - slika in medaljončki

Zadnje čase bolj malo ustvarjam, toliko se je dogajalo, da mi enostavno ni ostalo dovolj energije. Še za objave mi zmanjka časa, tako da bom zdaj malo pospravila za nazaj :) 
Enega projekta pa sem se vseeno lotila na povabilo simpatične mlade ženske. Spoštujem jo zaradi vsega, kar zmore in je. Glavno darilo je bila slika z motivom različnih oblik družin, dodatna darilca pa medaljoni z motivom slike, pospravljeni v darilne škatlice. Super je biti del takih posebnih priložnosti.

17. maj 2014

Darilo za mamo in hči

Medaljončki z motivi naj bi bili zgolj kratkotrajna popestritev sejemske ponudbe. Pa kar ostajajo, saj jih imate rade.
 Trmasto pa vztrajam pri odločitvi, da jih vedno delam z lastnimi motivi. Še vedno mi je nerazumljiva uporaba tujih slik z neta. No, vsak po svoje.

Tale dva medaljončka sta po naročilu izdelana za mamico in hči, odpotovala sta kar daleč.
Za ozadje sem uporabila motiv s potiskanega šala in dodala besede. 




Če bi kdo rad videl moje izdelke v živo, bodo jutri na ogled oz. naprodaj na sejmu FairArt, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, med 10. in 15. uro. Vesela vas bom. 

2. maj 2014

Vse dobre stvari so tri

Trije predpraznični dnevi, ko sem imela dopust, tri pobarvana ogledalca. Še zadnje, z malo manj plastmi in kolažem iz ostankov scrapbook papirja.

To zadnje je narejeno na novejši seriji ogledalc, z zaobljenimi robovi, polakirano površino. Pogrešam staro serijo.. ni vse novo tudi boljše. Vsaj za nadaljnjo predelavo ne.


Hčerino ustvarjanje - končno slika zame

Kaja že od nekdaj rada riše, barva.. Do sedaj so bila to bolj otroška ustvarjanja, vaje, bolj malo pa dokončanih slik, kakršne daš na steno. V tem šolskem letu je začela obiskovati Metkino ustvarjalnico in ob njeni podpori pridobila ustrezno samozavest in znanje. Tako zdaj z veseljem ustvarja slike za razstave, darila.. ali pa zgolj riše, riše in še enkrat riše :)
Zdaj med počitnicami pa sem jo le uspela nahecat, da je naredila sliko tudi zame. Platno je veliko 25 x 30 cm. Barve je namešala kar sama, po Metkinih napotkih smo kupili samo osnovni set akrilov.
Izbor barv je povsem drugačen od mojega, vendar ustrezen za motiv.
Meni je slika čudovita in verjamem, da ne le zaradi materinske ljubezni in občudovanja otroka.. svojega pač moraš imeti najraje in občudovati njegove izdelke :)
Tale bo dobila okvir in svoje mesto nekje na steni.


28. apr. 2014

Eden ni nobeden

Že dostikrat sem slišala, da "eden ni nobeden", torej je bil čas za še eno ogledalce. V malo bolj živi kombinaciji. Skupaj na steni pa vseeno prav lepo izgledata.


27. apr. 2014

Zbiram pogum

Ko nekaj časa ne ustvarjaš, je najhuje zbrati pogum za nov poskus. Premagati strah, da sem mogoče izgubila občutek, da mogoče ne znam več ali pa enostavno ne bom vedela, kdaj je ravno dovolj plasti, da bo končen izdelek všečen.
Počitniški teden bom preživela doma, v planu imam nekaj ustvarjanja s hčero, ko bo priložnost za pogovor o čem drugem kot šoli, ki je žal vse prepogosto glavna tema.

Za ogrevanje pa sem iz omare vzela akrile in Ikeino ogledalce. Škoda, da takih ni več naprodaj, bo treba najti kak nadomestek. Ko sem v roke prijela čopič in ga pomočila v barvo, je strah izginil. Ostalo je le eno samo uživanje.


9. mar. 2014

Pomladno živahno

Vsake toliko mi paše, tako za spremembo, za odklop, narest malce drugačno slikico. Tale je narejena na 20 x 20 cm veliko deščico, kakršne smo včasih uporabljali za servetno tehniko. Seveda sem si jih nakupila na zalogo in dolgo nisem vedela, kaj bi z njimi.
Danes je bilo v planu zgolj igranje z barvami za sprostitev. Zdaj pa mi je rezultat tako všeč, da me že mika, da bi nekaj podobnega naredila v večjem formatu na platno.
Plast na plast, niti štela jih nisem več, rezultat pa je čisto drugačen, kot sem si ga zamislila na začetku. Saj ne vem, kaj se sploh trudim načrtovati.. popoln odklop mi nudijo samo ustvarjanja, kjer se prepustim toku. Mogoče kasneje še kaj dodam, zaenkrat pa sem zadovoljna.

Sliko sem nameravala poskenirati, saj tako barve najbolj ustrezajo originalu. Pa tokrat to ni bila prava izbira, saj skener ne zazna flurescentne zelene. Sploh je ni bilo videt, samo modra obroba je bila. Tako mi ni ostalo drugega kot fotografiranje in prilagajanje barv originalu.


5. mar. 2014

Dolgo neuporabljeno

Dolgo je bilo edino moje ustvarjanje zgolj šivanje. Nekaj časa v glavnem konfekcije, tudi za druge, nato sem se naveličala in stroje pospravila. Pred približno 15 leti me je zamikalo poskusit nekaj novega. Ne spomnim se več kje sem našla oglas za rabljen pletilni stroj in se odločila, da to hočem imet. Ponj sem se odpeljala v Krško. Spomnim se, da sem po poti nazaj skoraj stopila iz avta in šla potipat, kje je cesta, taka megla je bila. Domov sem prišla, nekaj poskušala, naredila nekaj izdelkov in škatlo pospravila. Pletenje takrat enostavno ni bilo dovolj priljubljeno.

Sem pa hčeri naredila pončo, davnega leta 2007.




Stvari se spreminjajo, moda tudi :) spet se plete :) Po nekaj ročno spletenih izdelkih se mi je zdelo, da je čas, da dam stroju še eno možnost.
Najprej sem se optimistično zagnala kar direkt na pletenje, čeprav sem po tihem vedela, da verjetno ne bo tako lahko. Optimizem čez vse :) še sestavit stroja nisem znala brez navodil, igle so se zatikale.. Tako sem se odločila za malo drugačen pristop. Najprej z brsanjem po netu, kakšen stroj sploh imam. Končno sem našla angleška navodila, saj mi nemška niso dosti pomagala. Našla sem navodila, kako zamenjati peno na kovinskem vodilu, ki drži igle, našla prodajalca novih igel..
Na hitro sem vložila par igel, da sem lahko naredila majhen testni vzorček.


Škatlo sem pospravila, igle pa se namakajo v olju, da bodo lepše tekle. Še peno zamenjam in naštudiram navodila za uporabo luknjastih kartic z vzorčki. Potem pa bo.. nov projekt :)

4. mar. 2014

Pinki čez vse

Škatlica, ki sem jo pokazala v prejšnji objavi, je bila na zunanji strani precej grobo obdelana, zato sem jo prekrila z listi iz stare knjige in pobarvala. Na sprednjo stran sem nalepila sliko, ki sem jo naredila na akvarelni papir. Všeč so mi teksture, vendar take, ki jih sama dodam :)
Barva.. klasična moja, magenta. Tokrat temna, še posebej na obodu škatlice. Za popestritev pa velike bele pike.
Slika je tokrat brez napisa, mi prav nič ustreznega ne pade na pamet. Saj jo lahko dopolnim kasneje, le prelakirat je ne smem.



Po Facebook-u je zakrožila Dr.Martens aplikacija #standforsomething. Čeprav gre le za virtualne čevlje, sem morala poskusit, kako bi en od mojih motivov izpadel na čevljih :) Take bi upala obut in jih pokazat.


2. mar. 2014

Se je treba hitro obrnit

Sejemski nakupi znajo biti malo zaletavi. Ko se poskušam izognit gneči, včasih kaj na hitro kupim, ne da bi res dobro preverila, če ustreza moji predstavi. Taki nakupi potem obležijo kje na polički in čakajo, da se spomnim, kaj bi z njimi. 
Tokrat pa ni bilo tako. Na sejmu v Vicenzi sem bila prepričana, da kupujem okvir s škatlico za 3D sliko. Danes, ko sem odprla paketek, pa sem ugotovila, da se da iz delčkov sestaviti samo škatlica, okvir bi morala kupiti posebej. Da to ne bi bil še en od pozabljenih projektov, sem se kar hitro odločila, da škatlico uporabim malo drugače, kot sem prvotno mislila. 

Slika še nastaja, okvir dobiva barve.. vendar oboje čaka še nekaj plasti, da bom zadovoljna. 


22. feb. 2014

Ko se spremeni zanimanje

V Vicenzo na sejem Abilmente hodim že nekaj let, v različni organizaciji. Tokrat v čisto privat aranžmaju.
Na sejmu gneče, kakršne sem navajena, ni bilo. Seveda je pasalo, je bilo pa vseeno malo čudno. Nekaj gneče ob vhodu pri nakupu vstopnic, pa še ta je bila povzročena s strani organizatorja, ki je od nas želel, da izpolnimo neke dodatne obrazce. Sejmu ni kaj očitati, tokrat je bila postavitev malo drugačna, razstavljalci pa združeni glede na material. Nekaj trgovinic, kjer sem ponavadi kupovala in predstavitve, ki so jih pripravili ob prejšnjem obisku, pa sem vseeno pogrešala. Le sonce je toplo grelo, kot vedno, ko pridem na sejem. Ker ne čestitkam, nakitkam ali patchwork-am, je bila izbira zame bolj majhna, temu primeren tudi kupček nakupljenega: šablona, štampiljka, lesena okvirčka in čopič. Ta zadnji je bil še najdražji, ampak je čudovito mehek. 


Sejem sva dokaj hitro prehodila in se nazaj grede odpravila v Ikeo v Villesse. Nakupila nekaj malenkosti in šla na ogled novega nakupovalnega središča, ki se drži Ikee. Kar nekaj trgovin še ni odprlo svojih vrat. Ogled sva zaključila v trgovini Ipercoop z nakupom, ki je še najbolje zaključil dan. Čudovito aromatičen sir Provolone Valpadana, rustikalen kruh z olivami in drugi s papriko, ki ti ga odrežejo od velike štruce, mali ocrtki s kremo.. Dober dan je bil.

20. feb. 2014

Toplo ovito - nadaljevanje

Šal, ki je bil ob prejšnji objavi samo začetni trikotniček, zdaj že lepo napreduje. Čaka me še kar nekaj dela, da bo res končan. Bo pa super, zdaj si ga tako za skomine že lahko ovijem okoli vratu.


16. feb. 2014

Napoved.. deževno

Že dolgo me je mikalo uporabiti tale napis, odtisnjen s štampiljko, ki jo prodajajo v trgovinici Mavelu. Prav gotovo bo še kdaj prišel prav.
Ko gledam dokončan kolaž, se mi zdi tako zelooo komercialen, ni neka umetnost.. ampak tudi to mora nekdo počet, a ne? Še posebej, če ob tem tako uživa, kot jaz :) Plast na plast barve za ozadje in nato dodan osrednji motiv, narejen na listu iz starega slovarja, ki sem ga v razpadajočem stanju dobila v knjižnici.
Meni je take slikice enostavno luštno delat in bom kar nadaljevala :)



15. feb. 2014

Srčkasto z zamudo

Valentinovo nekako ni moj praznik, ne znam ga sprejeti za svojega. Vplivu pa se kot kaže le nisem uspela izogniti, če me je danes prijelo v sliko vključiti srček. Po drugi strani pa je to precej pogost motiv.
Kolaž je narejen na standardno A6 velikost papirja, ki pa očitno ne ustreza čisto Ikeinim okvirjem, papir pride širši od odprtine. Očitno bo treba poiskati okvir v ustreznejšem razmerju.


12. feb. 2014

Toplo ovito

Volna me občasno "praska", pa se vseeno paše zavit v nekaj toplega ali pa ogrnit šal čez rame. Tako pridno porabljam domače zaloge različnih pletiv. Pustimo to, da jih sproti tudi polnim :)

Danes sem se lotila novega projekta. Pletivo mi je bilo všeč, ker ima občasno temnejše proge, tako da izdelek ne bo preveč monoton. Kupila sem ga seveda za nekaj čisto drugega kot pa zdaj nastaja. Nič novega, dostikrat se lotim izdelka, si na polovici premislim in potem naredim kaj čisto drugega.
Tokrat je bil v planu širok dolg šal z luknjičastim vzorcem, nastal pa bo "zmajev rep", kakršnega si je naredila tudi avtorica bloga Čarobna preja. Navodila so brezplačno na voljo na strani Ravelry.

Med poročili začeto kar hitro dobiva obliko. Vem, da bodo šle kasneje vrste bolj počasi.

 
Pletenje je podobno kot pri prelivajočem se šalu, ki sem ga delala pred kratkim. Tega res rada nosim, saj je volna kvalitetna, mehka in prav nič ne praska. Barve so po intenzivnosti nekje vmes med prvo in drugo fotografijo.







Poleg trikotnih šalov, v katere se da prav lepo zaviti, pa so mi všeč tudi tube, ki jih enostavno povezneš čez glavo. Nič se ne odvijajo in tako še bolj ščitijo pred mrzlim zrakom.
Prva v roza barvi je pogosto v uporabi, včeraj pa sem končala drugo, zeleno. Ta se zdaj namaka, da se petlje lepo uležejo. Pokažem, ko bo suha :)

10. feb. 2014

Nazaj k začetkom

Prvo ustvarjanje s šablonami in barvami sodi v čas pred več kot 10 leti, ko sem tako krasila hčerina oblačila. Še dobro, da sem jih nekaj poslikala, sicer bi nanje pozabila. Fotografije so shranjene v albumu na Mojalbum. Šele kasneje sem ta način prenesla na slike, ob katerih tako uživam.
Včasih pa se paše vrnit v tisti čas. Doma je že nekaj časa čakal kos neraztegljivega materiala za športno jopico oz. pulover. Verjetno je dalj trajalo tudi zato, ker sem imela zgolj kroje za raztegljive materiale. Ta vikend pa sem se odločila, da blago porabim, zaloge je treba malo zmanjšat oz. spremenit v uporabne reči.
Barva je lepa, le malce dolgočasna. Hčeri sem ponudila nekaj možnosti, kako bi jo popestrili, pa je izbrala ta način. Meni je prav :)

Še kratko srečanje z likalnikom, pa bo majica nared za uporabo.


5. feb. 2014

Zasvojena.. ampak z dobrim

Še pred letom dni bi, ko bi odprla hladilnik, najprej zagledala tiste domače suhe klobasice, ki sem jih kupila direkt od izdelovalca in sir. Danes so mi mežikali zadnji listi špinače, ostanek zelene (ki je res ne maram), korenček, jabolko...
Tri tedne je zdržala zaloga prvega ingverjevega sirupa z limono in medom po receptu Mateje Reš, danes sem šla kupit nove sestavine. Zjutraj mi je kar manjkal.
Posočila sem limoni in ingver, ter dobljen sok prelila v steklen kozarec, kjer sem ga zmešala z več kot pol kozarca domačega medu. Vem, da bo dober.
Sokovnika nisem nič čistila, da je ostalo še nekaj okusa in skozenj spustila na primerne kose narezano sadje in zelenjavo. 
Čudna sem postala... nič od tega včasih ne bi pila :) Zdaj pa presneto paše. Bi pa lagala, če bi rekla, da je dobro "kot da jem veliko čokolado z lešniki" :)
Pa to ni kakšna čudna dieta, brez skrbi :) Še vedno sem enako pretirano okrogla :) 



Obljubim, da počasi pokažem tudi kaj ustvarjalnega :)

29. jan. 2014

Pizza na full

Ponavadi me virusi položijo v posteljo za eno popoldne, prespim in sem dobra. Tokrat ne gre tako hitro, še kar kuham :(
Med ležanjem mi družbo dela tablica in neskončno število strani, blogov na netu :) Tam sem tudi prebrala nasvet o peki pizze na max temperaturi, ki jo pečica zmore.
Malce dalj je trajalo, da se je segrela tudi granitna plošča, ki jo dam v pečico, ko pečemo kruh ali pizzo. Ampak se je splačalo. Pizza je pošteno zapečena od zunaj, notri pa mehka "ko puterček". Ponavadi sem jo pekla na 220, zdaj je šlo čez 250.
Tudi jest je treba, a ne :) Pizza je tako hitro narejena, saj večino dela opravijo "micke". Je pa res, da je testo danes malo dalj vzhajalo, saj sem šla samo malo nazaj pod kovter in zaspala.


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...