Malce iz vaje

Pred leti sem kar precej časa posvetila mečkanju poligline, večinoma Fimo, potem pa so vedno več časa zasedale barve in platna. Doma imam še kar nekaj mase, veliko raznih pripomočkov, celo nekaj starih plahtic in klobasic z vzorci. Nekaj stare zaloge bo prav gotovo za v smeti, saj se je zasušila in je neuporabna.

Zadnji teden sem v vlogi hčerine negovalke po kirurškem posegu. Čeprav je že velika, pa ni nič manj stresno, ko potrebuje pomoč, kot je bilo takrat, ko je bila še majhna. Verjetno te nikoli ne neha stiskat pri srcu, ko gre za tvojega otroka. Nega otroka nikakor ni primerljiva z dopustom, kot včasih slišim kak komentar v službi. Pa saj se vse vrne..

Vmes sem za sprostitev izdelala tale srčkast obesek iz poligline. Osnova je iz Fima, prosojni prelivi pa iz tekočega Kata. Pozna se mi, da s tem materialom manj delam, saj sem bolj štorasta, pozabljam na kakšno vmesno pečenje ali pa prehitro nadaljujem z naslednjim korakom. Tako se je pisava malo razlila, pa kak mehurček se je ujel v glazuro, ne vem od kje se je vzela črna pikica na hrbtu.. mogoče pa sem le preveč "picajzlasta". Pri slikah sem se tega odvadila, pri nakitu pa ne :)
Vsekakor drži, da vaja dela mojstra.. vendar le, če mojster dela vajo :)
Obesek je precej velikih dimenzij, saj je širok skoraj 6 cm. Zame bo pravi.

Razlog, da me je sploh zamikalo mečkati Fimo, pa je udeležba na delavnici Metuljčki, ki jo je izvedla Tina Mežek. Njeno knjigo sem seveda kupila takoj po izzidu, zdelo se mi je prav podpreti domačo ustvarjalko. Knjiga je polna praktičnih nasvetov, ki jih v kakšni drugi knjigi pogrešaš in ti pridejo prav tudi pri ustvarjanju povsem drugačnih izdelkov od v knjigi predstavljenih.

Na delavnici sem izdelala metuljčka v meni ljubih barvah, le dokončat ga še morem. Mi ga je pa tašča skoraj zaplenila, češ, da bo imela broško :) Ne dam.. dobi drugega.. tale je čisto prevelik za broško. Se vidi, da že komaj čakam pomlad, a ne?

Nakitkanje s poli glino in perlicami

Klasičnih kovinskih medaljonov sem se res že naveličala. Vem, da jih obiskovalci sejmov še vedno kupujejo, vendar je postalo nezanimivo na skoraj vsaki stojnici videt medaljone. Pa čeprav vem, da so moji posebni prav zato, ker jih delam s svojimi motivi.. ampak vseeno.
Tako je bilo treba najti nov način uporabe motivov. Oz. se vrniti k staremu, saj sem transferje že delala.

Za začetek sem se lotila kar motivov s teh zadnjih kazalc, da vidim, če sploh še znam delati transferje na poli glino. Doma imam več vrst poli gline, zato ne bomo omenjala konkretne znamke, so pa Fimo, Kato, Premo, Pardo..

Takole izgledajo prvi trije motivi, spečeni, zaključeni in končno fotografirani ob dnevni svetlobi. Ptiček je prelit z UV smolo, druga dva sta še mat. Me mika, da bi tudi ta dva zalila.
Obeski so lažji od medaljonov, veliki so malo manj kot 5 x 2,5 cm. Meni so lepši obešeni na daljšo verižico, lepo pa jim paše tudi barvna bombažna vrvica.
Ostale motive pa še čaka pečenje, obdelava hrbta, drugo pečenje.. Nekaj motivov bom zaključila s sponkami, ki omogočajo, da jih uporabiš kot broško ali obesek.

Moram pa napisat, da barve vseeno niso tako intenzivne.. očitno ima google kak programček, ki poudarja intenzivnost. Nadležno :(

Ptiček od strani:

Ob pripravi objave sem opazila, da vam tudi prejšnjega igranja s poli glino nisem pokazala.

Preskočila pa sem tudi objavo o skupnem ustvarjanju s hčero, ki je pobrskala po mojih zalogah perlic in si ob nekaj nasvetih izdelala zapestnico.

Na hitro :)

Danes pa samo na hitro eni uhančki. Tile reveži niti obeska niso dobili :)) Mogoče kdaj kasneje, ko se odločim, kakšnega bi sploh imela za zraven. Ali pa bodo ostali kar samostojni.

Niso vsi poskusi uspešni

Tale prav gotovo ni :) Že tako ne vem, kaj me je pičilo, da sem za osnovo vzela črn poli, saj črne barve ne maram preveč. Če se toliko vidi, kot pri tem obesku, je zame že preveč :)
Kar je verjetno razlog, da se dela nisem lotila preveč zavzeto.
Na poli palačinko v črni barvi sem nanesla srebrn listič, palačinko spustila skozi pašta mašino, da je listič popokal in so nastale razpoke. Izrezala sem obliko za obesek, jo dala na dodatno plast polija in razvaljala.
Očitno premalo pazljivo :(
Na obesek sem nanesla eno plast tekočega Kato polija. V posodici sem zmešala malo tekočega polija in nekaj kapljic roza alkoholnega inka in še tega na zgornji in spodnji rob izrezanega obeska. Šele takrat sem tekoči medij prvič segrevala. In nato nanesla še par plasti, jih utrdila. Ob zadnjem segrevanju s heat-gunom pa so naenkrat pokukali ven zračni mehurčki pod srebrnim lističem. Grem stavit, da se je zrak skrival med prvo črno plastjo in dodatno spodnjo. Površina obeska je sicer ravna, mehurčka pa se prav dobro vidita. Preveč dobro, da bi obesek nosila :(
Bo naslednji boljši :)

Preskušanje tehnik in pripomočkov

Že večkrat sem bila ob brskanju po netu navdušena nad steklenim videzom oz. sijajem poli izdelkov.
Pa sem se le opogumila, odprla denarnico in si privoščila tekoči Kato clay. Ki ga je potrebno sicer prav obdelati, ampak verjamem, da bo z nekaj vaje šlo.
Na tokratnih delčkih pa sem se učila kar dveh tehnik.
Prvi je transfer na poli. Nekaj vzorčkov sem si sprintala na laserja in se lotila packanja. Varianta, ko papir z odtisom položiš za zvaljan poli, namočiš z vodo in odsvaljkaš, meni ne gre. Nisem dovolj vztrajna ali pa sem ponekod preveč. Pečeni izdelki so bili ponečedki, ki so brez razmišljanja leteli v koš za smeti.
Očitno mi bolj leži druga varianta, za bolj lene :)) Papir z odtisom položiš na zvaljan in v ustrezno obliko izrezan poli, z žličko podrgneš, da se odtis dobro prime polija in hop v pečico. Ko je poli pečen, ga streseš v vodo in odsvaljkaš papir. Pri obesku mi je kar lepo uspelo, pri malih delčkih za uhane sem bila preveč površna in nisem dobro podrgnila po odtisu. Ga zato ob strani malo manjka. Ampak za prvi resen poskus bo tole kar OK.
Nato je prišlo na vrsto preskušanje druge tehnike oz. materiala. Čez transfer sem namazala tekoči Kato poli in ga dala pečt. Po 20 minutah pečenja pride iz pečice precej mlečen, vendar pa postane stekleno prozoren po nekaj vztrajnega gretja s heat-gunom. Priporočam pazljivost, saj sem jaz enega od malih delčkov na eni strani malo prismodila. Sem grela en košček in pazila le nanj, drugi pa je bil preveč blizu in se je zapekel :(
Bele delčke sem nato s tekočim polijem zalepila na črno podlago, ki sem ji naredila relief s štampiljko za ozadje. Zabavno, ko lahko za čestitkanje nakupljene pripomočke uporabim tudi pri nakitkanju :)

Tak pride Kato poli iz pečice. Mlečen. Pa še vidi se, kje se je med pečenjem razlil z zgornje bele plasti dol na črno, saj sem hotela izkoristit peko in sem bele delčke še enkrat zalila. Malo sem ga odstranila s skalpelom, čisto pa ni hotel stran.


Takoj po pečenju sem ga dala v mrzlo vodo na hlajenje. Transparentni poli postane lepši, če ga daš direkt z vročine na mraz. Sem upala, da bo tudi tu pomagalo. Pa ni bilo dosti koristi. Sledila je obdelava s heat-gunom. Ker tudi tekoči poli nič kaj ne diši ob segrevanju, priporočajo, da ga grejete ob odprtem oknu. Sama pa se spravim pod vključeno napo in pazim, da nisem direktno nad izdelki, na poti plinom.
Ob segrevanju je tekoči poli postal prozoren, tisti razmazani delčki na črnem pa se tudi ne vidijo več. Žal pa segrevanje pokaže tudi skrite mehurčke zraka, ki so ostali kje v poliju.



Pri transferju sem bila malo površna in zato ni povsem prekril osnove. Prav tako tekoči poli ni postal povsem prozoren, ponekod ima mehurčke.. Vendar pa sem za prvič kar zadovoljna. Vem, da mi do perfektnega izdelka manjka še kar nekaj vaje.. ampak saj rada vadim :)
Zdaj pa samo še luknjice zvrtam oz. prosim koga drugega :)) pa je :))