Nakitkanje s poli glino in perlicami

Klasičnih kovinskih medaljonov sem se res že naveličala. Vem, da jih obiskovalci sejmov še vedno kupujejo, vendar je postalo nezanimivo na skoraj vsaki stojnici videt medaljone. Pa čeprav vem, da so moji posebni prav zato, ker jih delam s svojimi motivi.. ampak vseeno.
Tako je bilo treba najti nov način uporabe motivov. Oz. se vrniti k staremu, saj sem transferje že delala.

Za začetek sem se lotila kar motivov s teh zadnjih kazalc, da vidim, če sploh še znam delati transferje na poli glino. Doma imam več vrst poli gline, zato ne bomo omenjala konkretne znamke, so pa Fimo, Kato, Premo, Pardo..

Takole izgledajo prvi trije motivi, spečeni, zaključeni in končno fotografirani ob dnevni svetlobi. Ptiček je prelit z UV smolo, druga dva sta še mat. Me mika, da bi tudi ta dva zalila.
Obeski so lažji od medaljonov, veliki so malo manj kot 5 x 2,5 cm. Meni so lepši obešeni na daljšo verižico, lepo pa jim paše tudi barvna bombažna vrvica.
Ostale motive pa še čaka pečenje, obdelava hrbta, drugo pečenje.. Nekaj motivov bom zaključila s sponkami, ki omogočajo, da jih uporabiš kot broško ali obesek.

Moram pa napisat, da barve vseeno niso tako intenzivne.. očitno ima google kak programček, ki poudarja intenzivnost. Nadležno :(

Ptiček od strani:

Ob pripravi objave sem opazila, da vam tudi prejšnjega igranja s poli glino nisem pokazala.

Preskočila pa sem tudi objavo o skupnem ustvarjanju s hčero, ki je pobrskala po mojih zalogah perlic in si ob nekaj nasvetih izdelala zapestnico.

Slike kot nakit

Nekaj poskusov uporabe slik v obliki nakita je že za mano, vsakič pa poskusim kaj narediti drugače.
Tokrat so transferji na fimo zaradi spremenjenih nastavitev tiskalnika precej intenzivni in temni. Še nisem čisto prepričana, če mi je všeč.
Ko sem opazila, da je ob robovih transfer neenakomeren, sem najprej pomislila, da bi vse skupaj vrgla v smeti. Potem so mi ti vijugavi nedokončani robovi postali všeč in sem koščke le zalila s smolo in spremenila v nakit.
Ni mi žal. O packariji s smolo pa raje ne bom, je nekaj delčkov nakita vseeno pristalo v smeteh.

Fotografije žal uspešno skrivajo sijaj steklene zgornje plasti. V živo se delčki čudovito šajnajo. Majhni, veliki zgolj 2,5 cm. Z izjemo pravokotnega kosa, ki je visok 3 cm.

Na mizi me zdaj čakajo le še malce drugačni obeski, vendar imam doma samo prenežne ali pa premasivne verižice v ustrezni barvi. Grem spet lahko zapravljat :)

Nakitkanje

Me je zanimalo, če po kar nekaj časa še znam :)

Črno-belo na vrvici

Zadnje čase bolj malo ustvarjam, enostavno ne vem, kam gre čas. Pa še fotoaparat se je pokvaril, tako da sem si za tole objavo sposodila hčerinega, ki je že precej v letih.

Obesek pa sem le končala in ga že odnesla novi lastnici.

 

Pa naj bo še opis izdelave na hitro :) če bi hotela opisat čisto vse korake z vsemi podrobnostmi, bi bil tole hudo dolg post :) 

Za čarovničko in ostale zainteresirane:

Bel poli sem razvaljala, izrezala obliko in nanj z vzorcem na dol položila papir z laserskim printom vzorca. Papir sem namočila in posvaljkala s polija. Bel poli sem nato položila na steklenico. 

Črn poli sem razvaljala, izrezala obliko in ga oblikovala s teksturno ploščo. Tudi ta kos sem položila na steklenico, da sta oba enako upognjena.

S pomočjo ekstruderja sem izdelala še cevko za napeljevanje vrvice, ki je nameščena na hrbtu obeska. 

Bel in črn poli ter cevko sem spekla. Po peki sem z belega polija v vodi posvaljkala ostanke papirja ter vse kose pobrusila po robovih. 

Dele sem skupaj zlepila s tekočim polijem in vse skupaj še enkrat spekla. 

Lakiran je samo bel del obeska.

Preskušanje tehnik in pripomočkov

Že večkrat sem bila ob brskanju po netu navdušena nad steklenim videzom oz. sijajem poli izdelkov.
Pa sem se le opogumila, odprla denarnico in si privoščila tekoči Kato clay. Ki ga je potrebno sicer prav obdelati, ampak verjamem, da bo z nekaj vaje šlo.
Na tokratnih delčkih pa sem se učila kar dveh tehnik.
Prvi je transfer na poli. Nekaj vzorčkov sem si sprintala na laserja in se lotila packanja. Varianta, ko papir z odtisom položiš za zvaljan poli, namočiš z vodo in odsvaljkaš, meni ne gre. Nisem dovolj vztrajna ali pa sem ponekod preveč. Pečeni izdelki so bili ponečedki, ki so brez razmišljanja leteli v koš za smeti.
Očitno mi bolj leži druga varianta, za bolj lene :)) Papir z odtisom položiš na zvaljan in v ustrezno obliko izrezan poli, z žličko podrgneš, da se odtis dobro prime polija in hop v pečico. Ko je poli pečen, ga streseš v vodo in odsvaljkaš papir. Pri obesku mi je kar lepo uspelo, pri malih delčkih za uhane sem bila preveč površna in nisem dobro podrgnila po odtisu. Ga zato ob strani malo manjka. Ampak za prvi resen poskus bo tole kar OK.
Nato je prišlo na vrsto preskušanje druge tehnike oz. materiala. Čez transfer sem namazala tekoči Kato poli in ga dala pečt. Po 20 minutah pečenja pride iz pečice precej mlečen, vendar pa postane stekleno prozoren po nekaj vztrajnega gretja s heat-gunom. Priporočam pazljivost, saj sem jaz enega od malih delčkov na eni strani malo prismodila. Sem grela en košček in pazila le nanj, drugi pa je bil preveč blizu in se je zapekel :(
Bele delčke sem nato s tekočim polijem zalepila na črno podlago, ki sem ji naredila relief s štampiljko za ozadje. Zabavno, ko lahko za čestitkanje nakupljene pripomočke uporabim tudi pri nakitkanju :)

Tak pride Kato poli iz pečice. Mlečen. Pa še vidi se, kje se je med pečenjem razlil z zgornje bele plasti dol na črno, saj sem hotela izkoristit peko in sem bele delčke še enkrat zalila. Malo sem ga odstranila s skalpelom, čisto pa ni hotel stran.


Takoj po pečenju sem ga dala v mrzlo vodo na hlajenje. Transparentni poli postane lepši, če ga daš direkt z vročine na mraz. Sem upala, da bo tudi tu pomagalo. Pa ni bilo dosti koristi. Sledila je obdelava s heat-gunom. Ker tudi tekoči poli nič kaj ne diši ob segrevanju, priporočajo, da ga grejete ob odprtem oknu. Sama pa se spravim pod vključeno napo in pazim, da nisem direktno nad izdelki, na poti plinom.
Ob segrevanju je tekoči poli postal prozoren, tisti razmazani delčki na črnem pa se tudi ne vidijo več. Žal pa segrevanje pokaže tudi skrite mehurčke zraka, ki so ostali kje v poliju.



Pri transferju sem bila malo površna in zato ni povsem prekril osnove. Prav tako tekoči poli ni postal povsem prozoren, ponekod ima mehurčke.. Vendar pa sem za prvič kar zadovoljna. Vem, da mi do perfektnega izdelka manjka še kar nekaj vaje.. ampak saj rada vadim :)
Zdaj pa samo še luknjice zvrtam oz. prosim koga drugega :)) pa je :))