Ob začetku šolskega leta sem hčeri zašila puščico z dodanim njenim motivom. Zdaj, ko nujno potrebuje pranje, pa bo dobila za zamenjavo tole z mojim :) Ta model sem že šivala, tokrat pa me je nanj spomnila ena od ustvarjalk na Instagramu.
Za osnovo sem vzela čisto navaden neelastičen jeans in nanj najprej s papirjem za aplikacije nalepila motiv, ki se mi je zdel primeren. Še dobro, da je zaloga digitalnih potiskov kar velika :) Še vedno se mi je zdelo vse preveč dolgočasno, zato sem z modrim in rdečim sukancem ter tačko za prostoročno šivanje naredila nekaj prešivov. Rdeče v srcu in okoli slike, modro pa kar po celotni površini.
Zdaj mi je veliko bolj všeč. Še rdeča zadrga in pisana notranjost za popestritev.
Seveda je pomembno, da je zunanjost lepa. Zame pa je enako pomembno, da so tudi notranji šivi zaključeni. Da ni odprtih scefranih robov blaga.
Gelli tiskanje te hitro zasvoji, vendra pa je primerno le za tiste, ki smo radi malce umazani in nismo nesrečni, če rezultat tudi slučajno ni tak, kot smo planirali. Oz. sploh ne vem, zakaj kaj planirati pri takem tiskanju :) dodajaš, odvzemaš.. ko ti ni všeč, prekriješ in greš znova..
Vendar pa so meni končni potiski večinoma zanimivi kot podlage, ne kot dokončan izdelek in zato dodajam kolaže ali poslikave. Ali pa tanjši papir, ki ga uporabljam pravzaprav za čiščenje barve s plošče, uporabim za kolaž na druge osnove.
Nekaj sem jih že zaključila, druge še čakajo.. vmes pa packam že po novem papirju :)
Gelli tiskanje sem pokazala tudi na forumašicam z Otoka zakladov. Le ne vem, če sem kakšno res okužila z virusom :)
Kazalo sem žal samo na hitro fotografirala in že je našlo svoj dom.
Pri tem kazalu sem imela že malo več časa za dokončanje. Tista dva Sja sem združila v enega po fotografiranju :)
Zdaj pa me čaka še kupček drugih osnov, da jih spremenim v končne izdelke.
Saj sem vedela, da nekje so, samo kje, ne :) Ko sem se lani poleti pripravljala na jesensko sejmovanje, sem naročila nove potiske v malce manjših dimenzijah, zašila nekaj toaletk in potem vse lepo stlačila v eno od škatel s šivarijo. Jih je kar nekaj :) Ker na sejme zaradi težav s hrbtenico nisem šla, sem raje umaknila vse, kar me je nanje spominjalo.
Naj bosta v tej objavi še dve mini toaletki.
Bodi prijazna do sebe:
Visoka 13 cm in široka 15 cm.
V ustvarjalnici se skriva še kar nekaj izdelkov, ki jih nisem pokazala. Za marsikaterega ne vem, dokler se ne lotim pospravljanja :)
Mini toaletka meri v dolžino in višino le okoli 12 cm. Izdelana je iz mehkega bombažnega blaga, mehko vatirana in podložena z belim bombažem z nežno roza pikicami. Zadrga je svetlo modra z rumenim ključkom. Prav zabavno mi je sestavljati kombinacije, saj sem nekaj barv zadrg kupila na meter in zraven dobila ustrezne ključke, ki jih moram sama namestiti. Bolj poredko sestavim isto barvo zadrge in ključka.
Motiv na toaletki je digitalno odtisnjena ena od mojih slikic.
Se mi zdi, da bi morala imeti še nekaj toaletk nekje.. še me čaka pospravljanje.
O tiskanju z žele ploščo res že lep čas berem po netu, gledam slike.. ampak meni nikakor ni bilo jasno, kaj jaz s tem bi. No, pa tudi cena plošč me je prepričala v to, da samo za kak test je pa res ne bom kupila. Pa sem pred dnevi čisto slučajno med zapravljanjem časa na internetu našla video o gelli tiskanju na blago.. Sama bi na vse skupaj verjetno pozabila, če me ne bi doma dražili, kdaj bom poskusila. Hmmm... pa taka podpora, ja.. namesto, da bi me nazaj držali :)
Za izdelavo plošče mi je manjkal glicerin.. do včeraj, ko sem ga dobila dostavljenega domov :) Potem je sledila odločitev o velikosti plošče. Za test bi bilo dobro narest manjšo, a ne? Eh, brez veze.. gremo na polno. Poiskala sem velik pekač in danes zmešala sestavine ter jih prestavila na balkon v hlajenje.
Plošča je malo večja od steklene podlage za rezanje, tako sem jo obrezala. Obrezke pa bom naslednjič zamešala ob izdelavi nove plošče, da ne gredo v smeti.
Nato je sledila priprava blaga. Vem, da veliko tiskajo na papir, ampak mene blago bolj zanima. Le za čiščenje plošče sem uporabila papir.
Bombažno platno sem ojačala s "freezer" papirjem. Tega sem že pred leti kupila preko neta in bo še za dolgo. Sploh zato, ker ga lahko uporabiš večkrat.
Tudi pripomočkov za odtise in barv za blago se doma najde veliko. Jupi, zaloge bodo manjše :)
Pa dajmo.. nanašanje barv, nalaganje šablon, odtisi..
Neka vmesna stopnja odtisov izgleda takole. Zdaj pa počakam, da se barve na blagu res dobro posušijo in dodam še kakšno plast.. Po zadnji plasti pa sledi utrjevanje barv v sušilcu in uporaba blaga.
Posneli pa smo tudi video, z roke, tako da se malo trese :) Je pa vseeno zabavno. Kot kaže bo treba najt kak bolj stabilen nosilec, da bom lahko posnela še kako drugo ustvarjanje.
Zadnje mesece ustvarjam precej manj. Ko pa že, so to večinoma izdelki res za mojo dušo, mojih živih barv. Že dalj časa sem po plasteh barvala tale srček in nikakor nisem bila zadovoljna, dokler nisem nanj narisala angela. Zdaj je moj, zdi se mi, kot da me čuva.
Najprej sem iz bombažnega platna zašila srček in ga napolnila s polnilom za blazine. Nato pa se začne nanos več plasti medijev, brušenje in nato akrilne barve. Tako dobi izdelek skoraj kot usnje gladko strukturo, ostaja pa čisto lahek. Slikanje na tako podlago je malo večji izziv kot pri ravnih površinah, vendar je prav to zanimivo :) Srček je velik približno 12 cm.
Pravzaprav sem ozadje začela delati že lani, ko sem se naveličala večernega kavčkanja, tako za pavzo :) Danes sem sliko dokončala in se ob tem prav potrudila, da je v rozi pink odtenkih. Čeprav so mi te barve všeč, pa slik vendarle nisem naredila kaj dosti.
Cukrasta slika je izdelana v mešani tehniki na akvarelni papir. Velika 13,5 x 19,5 cm.
Naj se tudi vaše leto 2016 začne z rečmi, ki so vam všeč. Naj bo čim bolj prijazno do vas.
Slikarsko platno pri meni ni vedno namenjeno klasičnim slikam, tehnika
poslikave pa je vedno mešana. Nekaj plasti akrilnih barv, šablone, štampiljke, pisala, kolaž.. V tem primeru tudi šivanje :)
Iz platna nastajajo tudi prav posebni
obeski.
Srček lahko krasi jelko, ogledalo v avtu ali pa se skriva v
predalu. Velik je 10 x 11 cm, sešit iz dveh plasti poslikanega
slikarskega platna in mehko polnjen.
Med daljšo bolniško je težko ostati ves čas pozitiven, včasih pomisliš
na vse najhujše možne variante. Na srečo mi gre na bolje, rama in roka manj bolita, tako sem lahko že
malo ustvarjala, po obrokih.
Ob nakupih knjig preko spleta velikokrat
dobim za darilo knjižno kazalo. Potiskano z motivi ali pa izreki, pa vendar do njih nimam posebnega odnosa. Verjetno bi ostali neuporabljeni ali pa bi jih vrgla v smeti, če se jih ne bi dalo predelati po moje.
Tega sem najprej oblekla v stran iz
stare knjige in nato na hitro pobarvala. Kazalo je veliko 5 x 17,5 cm.
Da ne pozabim.. slikati in
biti pozitivna.
Opazila sem, da sem blog kar malce zanemarila, veliko več in sproti objavljam na facebook strani SonjaUstvarja. Dostikrat zato, ker tam pokažem tudi kakšen polizdelek, na blogu pa sem želela objavljati le končane izdelke. Zdaj poskušam zamujeno nadoknaditi, zato bodo za tiste, ki me spremljate na FB, objave že videne. Pa vseeno.. rada bi imela tudi tu boljši pregled narejenega.
Medtem ko se velika slika z obrazom medi, nadaljujem z drugim
projektom. Nastaja mini knjiga. Notranjost ima prvo plast barve nanesemo
in bo samo čakala zapise, motive, fotografije...
Še lepenkasti
platnici oblečem v platno in pobarvam, pa počasi bo.
Letos so mi za podlago pri ustvarjanju najbolj všeč lesene osnove. Ostanki polic ali plošč se spreminjajo v slike.
Miza v senčki je dovolj velika, da sem nanjo namestila slikarsko stojalo in malo večjo leseno osnovo. Za osnovo sem izbrala ostanke pisanih papirjev iz čestitkarskega obdobja.
Čez papir sem nanesla nekaj akrilne barve in se odločila, da na osnovo narišem deklico. Že dolgo jih nisem slikala.
Zdaj pa me čaka še kar veliko plasti barve, da obm s končnim izdelkom zadovoljna. Počasi napredujem :) Zaenkrat v predogled samo en delček. Ko bo končana, pa pokažem celo.
Poleti je bilo v hiši toplo, soparno, letos smo kar pogosto vklopili klimo. Zato pa je bilo za hišo v senčki kar prijetno.
Pripomočke sem spakirala v košaro in odnesla ven.
Da ni bilo treba čisto vseh pripomočkov preseliti iz moje ustvarjalnice, sem se včasih pač znašla. Tudi podplati odpisanih balerink so primerni za delanje odtisov. Podlaga je lesena deščica, oblečena v papirje iz starih odpisanih knjig in prekrita s plastmi akrilnih barv.
Na podlago sem dodala poletni motiv in zaključila. Po tednu sušenja nanesem še zaključni sloj in je.
Včasih je fino bil del zarote, sploh če gre za prijetno presenečenje ene od ustvarjalk. Moje darilce je prišlo z nekaj zamude.. tale objava pa z veliko zamudo :)
Izdelala sem knjižno kazalo v mešani tehniki.
Včasih za sprostitev enostavno zagrabim podlago, barve in nekaj pripomočkov, pa gremo. Brez razmišljanja, planov o končnem izdelku, le nanašam plast za plastjo. Se mi zdi, kot da s tem počasi z mene odpadajo plasti utrujenosti, stresa. Prav nič nisem razmišljala, kam tole gre in kaj bo, mi je bilo pa všeč ozadje predvsem zaradi intenzivnejših, temnejših barv od moje standardne palete. Fotografirano notri.
Potem pa sem si privoščila kavo v dobri družbi in slišala, kar sem sama že po tihem vedela.. da moje slike pač vedno imajo še nek osrednji motiv :) da je taka kot je, nedokončana. Fotografirana zunaj, na sončku, rahlo presvetla.
Pa naj bo, obris motiva, nekaj prosojnih plasti barv, obrisovanja.. in zdaj je. Čisto moja, bolj razposajena, končana.
Počasi po eno in eno na roke izrezano osnovo sem barvala in se trudila z malce različnimi barvami. Ko so se pošteno posušile, jih je čakal le še zadnji zaščitni premaz za večjo izraznost barv in manjšo občutljivost. Broške so izdelane iz lesene plošče, vsaka posebej izrezana na roke ob pomoči domačih (meni to ne gre) in nato pobarvana.
So pa malce večje, saj so visoke 8 cm. Ena je že našla novi dom.
Pri objavljanju na blogu sem enkrat bolj pridna, drugič pa manj.
Včasih med ustvarjanjem na hitro izdelek poslikam kar s telefonom in od tam objavim na moji FB strani Sonja ustvarja, na blog pa pozabim. Tako zdaj objavljam sliko, ki sem jo na FB pokazala že sredi marca.
Na osnovo, ki sem jo na hitro izdelala z valjčkom, sem dodala še motiv deklice. Slika je velika 18 x 24 cm. Ko sem jo končala, sem razmišljala o napisu, ki bi ji najbolj pasal. Zdaj mi je kar prav, da je ostala taka, kot je :) Brez..
Vedno mi je v izziv motive s slik prenašati še v druge oblike, na druge materiale ali izdelke.
Tokrat sem se ob pomoči B. lotila broškanja. Oblike sem narisala na leseno osnovo, on pa jih je izžagal. Vsako posebej.
Izžagana:
Delno pobarvana in zvečer fotografirana, zato je malo bolj temna kot je v resnici.
O ne, ne bodo samo rožice :) Tudi pobarvana bo vsaka malo drugače.
Dokončane vam pokažem kmalu :)
Nekaj jih čaka samo še zadnje lakiranje in sponko za pripenjanje.
Kar dolgo sem si ogledovala tečaj Podtastic avtorice Jodi Ohl. Po eni
strani zaradi barv, po drugi zaradi abstraktnih motivov, ki mi niso
preveč domači.
Ker za veliko platno ni časa, sem se lotila mini slikice,
ki je lahko tudi knjižno kazalo.
Še kakšno bo nastalo, prav luštno je packat, ko se le dovolj sprostiš in nehaš nadzirat proces :)
Praznike sem večinoma preživela med počitkom zaradi bronhitisa in kasneje crkljanjem hčere, ki je prav tako začela kašljati. Pa so bili vseeno fajn. Naredila sem veliko manj, kot sem nameravala, se manj potepala, sem se pa zato vsaj spočila.
Nastala je tale mini slika na deščici, veliki 13 x 20 cm. Tako mi je všeč, da sem si motiv namestila tudi za ozadje na telefonu.
Pred časom smo za dečvin projekt v slikarski šoli kupili kos lesa in ga razrezali. Preostanek sem si prisvojila in prosila B., da mi ga je razrezal na manjše kose. Za
začetek sem deščico prebarvala na belo in jo oblekla v potiskan papir. Ste kdaj servetkale? Se spomnite ločevanja plasti servetka? Tiste
spodnje nepotiskane plasti so super osnova za izdelavo take podlage. Le
potiskaš jo s štampiljkami in vodoobstojno blazinico, pa imaš svoj
unikaten "tissue paper". Tega nato le še previdno prilepiš na podlago.
Taka podlaga potem ni več tako strašljiva kot čisto belo platno.
Deščica je nekaj časa čakala na nadaljno obdelavo. Najprej sem izdelala podlago z uporabo različnih medijev, pisal, šablon. Eno samo veselje.
Po parih dneh pa sem začutila, kako jo dokončati, kak motiv dodati. Paše.. Niti ne vem, zakaj mi po glavi hodi tak naslov slike.. mogoče zaradi pinki roza barve, ki sem jo dodala. Počasi sem se sprijaznila, da mi pač ne bo nehala biti všeč.. le še bolj vztrajno jo bom dodajala v življenje :) Letos sem si privoščila pink plašček, čakam pink čevlje.. Meni je pač všeč :)
Dopoldan sem se lotila pospravljanja moje ustvarjalnice.. pa ni šlo najbolje. Škatlica tablic Corny je kar prosila za nekaj barve, valovita lepenka s police, ki sem ji namenila pot v koš, me je tudi mikala. Ostankov starih strani iz razpadlega slovarja je tudi škoda, a ne?
Pa sem se odločila, da bom pospravljala kdaj drugič :) Tole je rezultat današnjega "pospravljanja".
Najprej sem škatlico podrla in odrezala na ustrezno dimenzijo, primerno za manjši lesen okvir oz. za odprtino paspartuja.
Ker vem, da motivi z ovojev radi pokukajo skozi plasti gessa ali barve, sem na osnovo za začetek nanesla ostanke starih knjig in vse skupaj dobro podrgnila s staro kartico, da se je papir res prijel podlage in sem odstranila vse odvečno lepilo izpod papirja. Ko sem že imela kartico v roki, sem se odločila, da jo uporabim tudi za nanos barve. Čopič je danes bolj malo delal. Sem pa v vmesnih fazah pospeševala proces sušenja s heat-gunom.
Plasti nisem štela, jih je veliko. Svetlenja, temnenja, pa spet svetlenja :) Toliko časa, da sem bila zadovoljna. Iz odpadne valovite lepenke (je bila že v vreči s starih papirjem) sem odstranila eno plast papirja, ga pobarvala in nato sploščila kolikor je šlo. Še nekaj senčenja, štempljanja, dodatkov v črni in beli bari, napis.. pa je :)
S končnim rezultatom sem zadovoljna. Ko se pošteno posuši in naneseš še zaključni zaščitni sloj, bo takole kraljeval v okvirju. Velikost motiva je 8 x 12 cm.
