Petki so super

Že dejstvo, da sta za petkom dva dneva, ko zjutraj budilka ne budi, ko se nikamor kaj preveč ne mudi, petke dela nekaj posebnega. Če pa te na ta dan še poštar pocrklja z dvema ovojnicama, pa dan skoraj ne more bit boljši :)

Iz ovojnic sta pokukali čudovita unikatna drobižnica Nine Holc (na strani jih še ni, se pa splača pokukat na Facebook, preden vse pokupimo) in Kitty-jina art razglednica. Mojo zanjo vam pokažem, ko jo prejme :)

Okužena..

Čeprav tudi fimam, sestavljam knjigice ali kaj drugega ustvarjam, pa imam vedno nekje ob sebi začet ali na pol narejen obraz. Pri tej so me motile nepravilno postavljene oči, pa sem jo kar prestavljala. Danes pa sem na osnovo dodala nekaj rož in ptička, pa napis in mi je naenkrat postala všeč. Samo še zadnji zaščitni sloj ji manjka in je. Velika 10 x 10 cm, spet :)

Manjka mi še nekaj vaje in zadnja lekcija online tečaja Norahs Faces, pa sem se že vpisala v novega. Da pogledam še v druge loge :)

Transfer na poli

Po kar nekaj blogih si jih lahko ogledamo zadnje čase. Izdelava obeskov s tujimi motivi mi nekako ni simpatična, če že, bi se mi zdelo prav, da bi motiv kupila. Vsaj danes. Pred leti bi mi bilo verjetno vseeno.
Tako sem pač vztrajala brez transferjev, dokler nisem imela nekaj svojega, kar si predstavljam na obesku.
Fotografijo deklice na kolažu sem pomanjšala in jo zrcalno natisnila na laserju. Od tu dalje je bilo enostavno:
Dostikrat sem brala o različnih tekočinah, ki naj bi pomagale pri svaljkanju papirja s polija. Sama sem že pred časom, ob izdelavi demo obeskov za Mačjelovke, ugotovila, da mi transferji čisto lepo uspejo, če motiv položim na poli, podrgnem, da se barva dobro prime in dam pripravljen obesek pečt.
Iz pečice pa nato direktno v vodo, v kateri odsvaljkam razmočen papir. Transfer je hitro narejen, pa še lep.

Moj prvi obesek je tako narejen. Naslednji pa bo brez okvirčka.

Čipsi brez kalorij

Pred časom sem v prijetni družbi packala  z alko inki in vadila etching. Ponavadi mi takrat, ko hočem pokazat kako tehniko, ne uspe najbolje. Tako so delčki še vedno spravljeni v posodici na mizi in čakajo, da iz njih kaj naredim. En obesek s pisanim prelivom čez razpoke sem premazala s tekočim polijem in ga pozabila spečt :) Sem ga včeraj spet našla :)
Lotila pa sem se ostankov, zapackanih z alko inki. Inki so se malce razlili, folija je razpokala in sem tako na hitro naredila klobaso, jo oblekla v zlat fimo in pripravila "čipse" ter osrednjo kroglico. Nekaj podobnega sem videla v knjigi Ancient modern. Knjigo sem si dolgo želela, zdaj pa enostavno ne vem kaj z njo počet. Prav nič me ne potegne k izdelavi. Mogoče moram počakat na pravi trenutek :)

Iz spečenih čipsov in nekaj dodatkov sem na elastični vrvici sestavila zapestnico. Ki ni v mojih barvah. Pa zapestnic pravzaprav ne nosim :)))))

Pardo prvič

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem v Artu v ljubljanskem City parku odkrila maso Pardo. Nad odkritjem sem bila dovolj navdušena, da sem takoj kupila tri škatlice v meni ljubih barvah. Do sedaj sem vedno delala samo s polimerno glino (polymer clay) znamke Fimo.
Ob prvem poskusu se mi je masa Pardo zdela obupno packajoča, premehka.. pa sem pripravljen obesek kar nazaj zmečkala in stlačila v škatlico.
Danes sem se odločila, da bo le treba poskusit in spravit en izdelek do končne oblike.

Najprej sem spekla zaobljeno prvo stran obeska z luknjicami. V pečeno sem z zadnje strani vtisnila roza in bordo maso. Tale bordo obupno pušča barvo, ki se je zažrla tudi v že pečeno slonovinasto osnovo. In je tudi z brušenjem nisem uspela spravit stran. Dodala sem še zanko iz žice in hrbtno stran obeska.

Moje ugotovitve:
- masa je res mehka in je to treba upoštevati pri delu oz. izbrani uporabi
- všeč so mi škatlice, v katere lahko pospraviš ostanke
- bordo masa pušča barvo
- barve so po peki temnejše od nepečene mase

Vikend to-do-jev

Ta vikend naj bi pospravila nekaj listkov, na katerih so zapisani dolgovi.. in nato še tistih s plani :)
Pa bolj slabo kaže :)
Danes sem imela tak napad lenoritisa, da je rezultat krepko zaostajal za plani.
Dokončala, pa še to ne čisto, sem zgolj tole sliko.
Ampak jutri je še en dan :) 


Osnova je papirni kolaž na platnu. Luštna reč, na platno nalagaš različne papirje, ostanke, rože, niti, trakove in sproti utrjuješ z razredčenim belim lepilom ali kakim medijem za servetno tehniko. Po vrhu sem obilno potresla z bleščicami. Čez noč posušeno se je pošteno zvijalo, zato sem vse skupaj prelikala. Brez škode in z željenim rezultatom.
K mi je pomagala, da sem se spomnila, kje sem med poskakovanjem po blogih videla navodila. Pogledate si jih lahko pri iHanni. 

Za vajo online tečaja, ki ga obiskujem, sem se vrnila k obrazom. Barvanim z vodotopnimi voščenkami Caran d'Ache Neocolor II. In nato lepljenim na kolaž podlago. Akrili so mi skoraj bolj všeč.
Jutri pa nadaljujem s šivanjem :) Malo se bom še igrala :)

Včeraj me je motilo, da se vse skupaj precej blešči, zato sem obraz premazala  matte medijem, ozadje pa pustila bleščeče. Z nekaj namenoma vigivagi šivi sem vse skupaj samo še uokvirila.
Ob naslednjem takem poskusu pa bom verjetno pustila več ozadja oz. naredila manjši motiv. 

Art dnevnik 1

Ni šans.. ko sem opazovala art dnevnike Nataše in Kitty, mi nikakor ni bilo jasno, kaj naj bi s to rečjo počela in zakaj bi se česa takega lotila :)) Pa me poglejte danes :)) Ajoj..
Včeraj pokazane platnice sem še malo okrasila z obrobo iz štampiljk in popravila nekaj malenkosti na obrazu.

Nato je sledilo rezanje in šivanje notranjih listov. Vse skupaj se mora še malo uležat, da bo lepo stalo.
Ampak za to bo prilika kak drug dan :) Danes sem si vzela čas za novo lekcijo online tečaja Norah's Faces, ki ga vodi Sharon Tomlinson.
Najprej naj bi pripravila pastelno podlago in nanjo narisala profil, pripravljen na poljub.
Čeprav sem začela s povsem nežnimi barvami, še sama ne vem, kdaj je vse skupaj postalo tako zelo intenzivno :) Verjetno posledica nevihte v glavi.

 

Ampak, da jaz delam art dnevnik, mi pa še vedno ni čist jasno :)))