Korzika, zares :)

Zdaj pa res grem. Vse je spakirano v avtu, samo še zadnji pogled na net, kakšno je stanje na meji in gremo..
Pogledat, če tale plaža v kampu še vedno tako dobro zgleda :) fotografija je nastala ob našem prvem obisku Korzike ob 10ih zjutraj v kampu, kjer smo začasno naseljeni :)

Papa, pa lepo se imejte ta čas.

Ko ustvarjalec postane material :)

Zdaj pa so preddopustniške priprave že v hudem razmahu :) Danes sem se odločila, no, odločena sem že dolgo, samo izvedla nisem, da postanem material :) V rokah drugačne sorte ustvarjalke.
Zame je tole kar huda sprememba, po skoraj 10 letih dolgih las :) Ki so bili danes pred striženjem še daljši od tistih tamle na sliki v profilu. Se je frizerka pohecala, da morajo večkrat odnest na smetišni, toliko jih je bilo na tleh, saj jih je ponekod postrigla tudi za 30 cm.
Ampak občutek je pa super. Glava je lahka, po vratu mi ni nič vroče :)
Vem pa, da bom pogrešala hitro urejanje, ko sem lase samo v čop spela :)
Pa dečva tudi pravi, da me samo po glasu prepozna :)

Namesto dopustniških priprav - polimanija :)

Danes bi sicer morala že pošteno misliti na dopust, vsaj ene parkrat preverit spisek, če že ne spakiran kupček opreme za v kamp.. meni pa se je povsem sfimalo :)) :)) ko sem popoldan prišla s kolesarjenja, sem na mizo namontirala paštamašino, si pripravila nekaj paketkov fima in se lotila dela.
Moje dete je moj najboljši prodajalec :) Vsake toliko brez moje vednosti doma popoka kak obesek oz. ogrlico (čeprav sitnarim, da ne sme od doma nosit) in jo razkazuje okoli. Tako me je zadnjič za rokav pocukala soseda in me prosila za nekaj podobnega tistemu, kar ji je pokazala dečva (tudi sanjalo se mi ni, o čem govori), le rdeča barva naj bo zraven.
Na mizo sem dala črno, rdečo, sivo in belo barvo in se lotila.
Najprej sem vse barve dobro pregnetla, spustila skozi mašinco in jih posebej položila na podlago. Ker me je zanimal končni učinek ob različnem zaporedju barv, sem jih zlagala kar sproti.
Po peki sem se odločila še za brušenje, brez pri meni res ne gre, lakirala pa verjetno ne bom. Le malce spolirala, da izgine sivina po brušenju.
Ker mi bo časa za sestavljanje zmanjkalo, vam tokrat pokažem kar polizdelke :)

Prvi je nastal tale obesek z luknjico skozi obesek z ene na drugo stran. Hrbet je enobarven, črn, v sredini pa se skriva "polikaka" :) hehe, prav luškan izraz. V končni fazi bo verjetno obešen na dva ali tri nize naključno nanizanih drobnih perlic. Šele zdaj na fotografiji vidim, kako hudo vegast je :))) Moram v bodoče manjše fotografije lepit :) Je pa obesek kar velik, 6 x 4 cm.


Z isto teksturno ploščo za poli, le na drugače zloženo osnovo, sem izdelala tale obesek in delčka za uhane. Tale kompletek bo prav gotovo moj :)) Čeprav je na njem dosti črne, ki je ne maram preveč. Pa se rdeča skozi belo tako bolj na rozi svetlika in me je to premamilo. Obesek je velik 5 x 2 cm.


Po teh dveh poskusih mi je na mizi ostalo še kar nekaj razvaljanih plasti fima, zato sem barve zložila skupaj in zamenjala teksturo.
Takole bom sestavila en kompletek. Tudi pri tem me mika, da bi ga kar obdržala :) Obesek ima premer 3,5 cm.



Ostajajo pa mi še tile delčki, s katerimi ne vem čisto točno, kaj bom. Večji okrogli deli imajo po dve luknjici. Mogoče jim bom dodala še kake enobarvne ploščice ali pa jih kako drugače sestavila. Ta hip sploh še nimam planov :)


Fotografije žal ne odražajo barv v živo. Mogoče jih jutri uspem zamenjati :)
Ne bom se še poslovila pred dopustom :) Mogoče pa še kaj ustvarim :)

Ponujam vam obesek

Ko sem pripravljala darilo za dečvino razredničarko, sem preskusila še nekaj drugih štampiljk. Edino tale odtis je postal obesek. Barve so v živo malo manj intenzivne, velik pa je dobrih 5 x 3 cm.
Ker barve niso ravno take, da bi vedela kaj z njim počet, ga ponujam vam, bralcem mojega bloga.
Če bi ga katera od vas spravila v življenje oz. ga nosila, naj se javi in ga dobi :)
Ne bom pa nič užaljena, če tole tudi vaše barve niso.. kako mnenje je še vedno dobrodošlo :)

Obesek je že dobil novo lastnico. Prva se je javila Petrovka, ki nas vedno posladka z višnjevim pecivom in ji gre vse dobro od rok. Priporočam obisk njenega albuma.

Pa še moj bombonček - blog candy

Počasi se je nabralo dovolj razlogov, da tudi jaz pripravim moj prvi bombonček. Moj blog je star malce več kot eno leto, pripravila sem skoraj 200 objav, obiskali ste me skoraj 27.000 krat.
Hvala vam, da me tako pridno spremljate, vaši komentarji mi dajejo še več energije za ustvarjanje.

Če par dni odhajam na dopust, vračam se na Korziko, zato bo moj bonbonček odprt do 17.7.2009.

Sestavljen je iz:
- paketka Window cards
- paketka trakov
- dveh blazinic za štampiljke (rdeče in zelene)
- šopka mini rožic
- 2 pisal Sakura: belo MED in prozorno stardust
- obročkov za knjigice v dveh velikostih
- prozornih plastičnih perlic
- raznih kovinskih dodatkov in kupčka različnih razcepk (brads) in očesc (eyelets)
Materialu s fotografije bom dodala še nekaj odtisov različnih štampiljk in mogoče še kaj.

Bombonček je odprt za vse, tako da ga pošljem kamorkoli po svetu.

Vse kar morate storiti je:
- da na vašem blogu naredite povezavo do mojega bombončka in
- pustite komentar pod to objavo.



My blog candy is opened till 17.7.2009. I will ship worldwide.
All you have to do is post a link to candy on your blog and post a comment on this post.

Pa so res tisti časi :)

Mislim čase, ko vsako leto premišljujemo s čem razveseliti, malce pocrkljati naše šice. Včasih se mi enostavno ne da, priznam. Ali pa sem ravno razočarana, jezna.. zaradi kakšnega komentarja, odnosa. In ne spravim skupaj dovolj volje za izdelavo darila z mislijo na prejemnico. Naša letošnja šica si zasluži, da jo pocrkljamo :) Če dobro pomislim, jih je tam na šoli več, s katerimi je bilo letos dobro sodelovati.

Za našo razredničarko sem naredila obesek v mokume gane tehniki s štampiljko in ga obesila na gumijasto vrvico. Pospravljen pa je v majhni "pizza" škatlici, ki sem jo okrasila z vijugavimi štampiljkami, senčila po robovih, malce "prešila" z belim pisalom in vrhnjo ploskev okrasila z embosiranim srčkom.

Upam, da bo učiteljici všeč.

Včerajšnjo večerno fotografijo sem zamenjala z dnevno. So barve veliko bolj realne :)

Zadeta od vonjav

Danes naj bi bil šiviljski dan. Že dalj časa po omari prekladam kos rjavega tankega bombaža z izgledom prešitega jeansa. Ponavadi, ko blago prinesem domov, ga vedno takoj operem, potem pa pač čaka. Na navdih, čas, pravo sezono.. Ko sem pred dnevi kos vzela iz omare, mi je tako noro dobro dišal, da bi ga raje kar vonjala, kot pa rezala. Nikakor se ne morem spomnit, kateri mehčalec bi to bil, ampak diiiišiiiiiiii. Kot mi včasih kak moški parfum zadiši, da bi šla kar za tistim, ki ga nosi :) .. Še celo v fimo sem odtisnila vzorec blaga, da bi ja imela kaj za zraven. Pa danes ni pravi dan, da bi tudi dokončala. Jaknica je narejena tam približno na pol.


Po kosilu je poklicala v.d. tašča in povprašala, če pridemo na vrt po ribez. Jasno, sploh ni treba dvakrat vprašat :) Vse spustim iz rok in grem... no, ne čisto takoj :)
Ribez me je pričakal že nabran, prav lepo diši, samo v lončke sem ga preložila. In zdaj čaka, da ga preberem in skuham iz njega dobro marmelado.
Potem pa se je začelo nabiranje..
Grah, ki sem ga že kar tam oluščila in se zdaj kuha, cela kuhinja diši.

Meta, ki sem jo pravkar osmukala in dala sušit v senčko, da bomo pozimi pili čaj. Noro dobro diši :)
Pa nekaj vejic sivke. Več mi jo je bilo kar škoda porezat, ko je bila pa polna čebelic.
Med nabiranjem sem pobrala še nekaj jagod, malin. Jagode, ki večkrat v letu rodijo, so začele v drugo cvetet. Še celo beluši kar poganjajo, čeprav sem mislila, da je njihov čas mimo.

Potem pa napad na grede :)

Sveža solata in rukola, pa peteršilj, blitva, še zadnja rabarbara, čebula in mlad česen. Pa krompir.. Kuhinja našega blokovskega stanovanja v mestu, kjer sem vse to odložila, prav lepo diši po sveži zelenjavi.

S šivanjem jasno danes ne bo več nič. Bo kdaj drugič. Raje se bom lotila pospravljanja, blanširanja, rezanja, vlaganja.. da bo za pozimi.

Saj vem, da bi vse to lahko kupila tudi kasneje na tržnici, mogoče bi lepše izgledalo .. ampak za vse tole vem, od kod je. Vem, da je neka prijazna ženica v te pridelke vložila veliko časa in ljubezni do dela na vrtu. Zato nikoli ne rečem ne, ko kaj ponudi. Ne glede na to, da polne vrečke doma pomenijo kar nekaj dela.
Grem naprej pospravljat :)