30. okt. 2009

Preko vmesnih faz do končne verzije

Ta proces se mi dostikrat nekje na sredi ustavi.. in potem polizdelki nikakor nočejo postati izdelan nakit. Če drugega ne, za izgovor najdem kak manjkajoč dodatek :)
Tudi tokrat bi skoraj ostalo tako, saj se mi je zdelo, da bi obesek moral viseti na beli oz. frostie buna vrvici. Ki je nimam :)
Po poskusu z belo bombažno vrvico pa mi je bilo jasno, da tako obesek izgubi glavno vlogo. Sem hitro poiskala srebrno verižico in mi je zdaj bolj všeč.


28. okt. 2009

Jedkanje na ostankih

Nekaj poli ostankov sive, srebrne in črne sem spackala skupaj že pred časom. Mečkanje deluje tako pomirjujoče :) Kaj bi z nastalim poli-kakcem, pa že nisem več vedela. Čeprav temno siv, se je prav lepo svetlikal.
Danes sem ga razvaljala in jedkala z enim od laserskih printov iz zaloge. Delčke sem spekla na prerezanem kartonastem tulcu, na katerega je bil nekoč navit ovijalni papir, da so malce upognjeni. Po peki sem črte pobarvala s srebrno barvo, robove pa s srebrnim Krilonom. Nosilci za uhane so srebrni, ne zgolj srebrne barve :)

V živo mi je bolj všeč kot na fotografiji :) Realne barve so še temnejše od obeska.

Nerodna reč

Ko nekomu obljubiš obesek, potem pa se ta čudežno izgubi. Vem, da sem ga nosila sabo v trgovino, ker naj bi kupila ustrezno vrvico, ampak potem je bil doma.. in čakal, da ga odnesem na pošto. Ko sem ga mislila oddat, pa je presneta reč izginila. Pospravila sem pult, pregledala nekaj drugih odlagalnih površin, obeska ni :(
Kaj čem drugega.. poskusit narest nekaj podobnega in upat, da bo nesojeni lastnici prvega všeč. Obesek je obešen na zlato usnjeno vrvico.


25. okt. 2009

Čisto nič poštirkano :)


Tako kot marsikomu, tudi meni tale jesen jemlje energijo, radira ideje .. časa pa imam že tako premalo :)
Premalo za vse tisto, kar bi rada preskusila, naredila.. ali pa dokončala na pol narejeno. In porabila vsaj del zalog materiala ter pripomočkov, ki jih imam doma.
Ravno ogled zalog me je odvrnil od obiska sejma Abilmente v Vicenzi ta vikend. Ne verjamem, da bi uspela it samo na ogled, bi verjetno spet nekaj reči "nujno" rabila. Čeprav bi potem ti "nujni" nakupi spet stali v omari. Kaka malenkost že zmanjka, tisto pa sproti dokupim.

Tale končni izdelek je nastajal postopoma, vsakič, ko sem imela malo časa, sem se lotila enega dela :)
Najprej sem iz malo težjega belega papirja izrezala prav velike notranje dele. In nato vsakega z obeh strani poškropila s spreji z bleščicami v različnih barvah. Ker pa nisem hotela, da se celi lističi svetijo, stekleničk pred špropljenjem nisem pretresla. Na suhe lističe sem brez posebnega reda odtisnila nekaj štampiljk. Pri prepogibanju mi je prav prišel moj ScorPal. Čeprav ni stalno na mizi, ga pa pogosto uporabljam. Še vedno sem navdušena nad lepimi prepogibi.


Nekje vmes sem se lotila še priprave platnic. Lahko bi bile iz lepenke, oblečene v papir.. ampak to je preveč enostavno, lepo, poštirkano :)) Ne, naj bo enkrat nekaj, česar še nisem počela.
V poli mi ju pa tudi ni bilo za oblačit :) kdaj drugič mogoče.
Pa sem izrezana kosa lepenke pobarvala, poštempljala, s prsti popackala, po robovih senčila.. Počutila sem se prav dobro :) kot otrok, ki še sme neobremenjeno packat in se ne obremenjuje z rezultatom. Za konec sem na prvo stran dodala še razlomljen okvir, ki sem ga izdelala iz lahke modelirne mase in kalupa, ki mi ga je prijazno naredila Dodo. Okvir sem prilepila kar z Glossy Accents, ki ga imam še vedno najraje za lepljenje 3D dodatkov. Hitro in dobro prime.
Luknjice sem v lepenko kar vrtala, pa bom do naslednjega poskusa poiskala kak drug način. Tele niso najlepše.

Nato je sledilo iskanje navodil za šivanje. Prav gotovo bi bilo lažje narest luknjice z BIA ali pa knjigico speti z obročki za knjige.. ampak tokrat sem hotela poskusit šivanje knjige. Prirodoslovni muzej je imel še lansko leto knjigoveške delavnice, za katere sem objave redno spremljala, udeležila pa se jih nisem. Škoda.
Šivanje pri tej knjigici je še malo štorasto, vegasto, saj sem sproti ugotavljala, kdaj smem in kdaj ne zategnit, koliko je ravno prav.. tudi listi niso povsem natančno poravnani. Bo naslednjič bolje. Ali pa mogoče na roke rezani in zašiti knjigi ni treba biti čisto po industrijsko pravilni? :) Kaj menite?
Kaj bom s knjigico, še ne vem.. mogoče bo šla za kako darilce ali pa ostala doma. :)
Pravzaprav bi si želela, da jo kdo uporablja.. jaz pa nimam navade pisat dnevnikov :(
Aja, še velikost.. 10 x 14 cm, ravno za eno čestitko.


Uporabljeno:
Papir: lepenka za platnice, 130 gsm papir za notranje liste
Barve: akrilne barve, akrilni gel medij, razpokajoče barve, StazOn za odtise na platnice, Distress inki za senčenja in odtise na notranjih straneh, Glimmer mist bleščice v razpršilih
Dodatki: okvir iz lahke modelirne mase
Orodja: čopiči, lopatka, vrtalni stroj, igla za šivanje
Štampiljke: Stempelglede

19. okt. 2009

Papirčkanje

Včeraj me je med prekladanjem dečvinih knjig po mizi in ponavljanjem snovi zamikalo preverit, če še znam barvat z distresi :) Občutek sicer ni več tako domač, je pa še vedno fajn :)

13. okt. 2009

Moja.. najlepša.. od Nataše :)

Že od njenih prvih poskusov dalje se navdušujem nad rezultati, rada spremljam napredek, všeč so mi vse slike po vrsti .. ampak tale je pa najlepša. Tudi če ne bi bila moja, bi bila najlepša :)
Ko je Nataša razpisala blog candy, sem se že pošteno na glas in nič kaj zadržano oglašala, da bi eno njeno deklico pa res imela. In jo imam, mojo, čisto samo mojo :)

Obraz je čudovit, všeč so mi odprte oči, barvna kombinacija, zeleno nagubano krilo, teksture... vse.

Slika NatasheMay, ki mi jo je danes prinesla.. za malico :) tako dobre malice že dolgo nisem imela.
Dopoldan je krasila mojo službeno mizo, zdaj pa ji moram najt kako dobro mesto doma.
Čeprav bi jo mogoče kar nazaj v službo nesla, tam res nujno potrebujem nekaj, kar me ohranja normalne volje.


Nataša, še enkrat hvala.. čudovita je.

9. okt. 2009

En kup težav, rezultat pa vendarle čisto OK

Z alko inki sem po poliju že packala, torej to ne bo problem. Vsaj tako sem razmišljala, preden sem se lotila. Kar med pomočjo dečvi pri domačih nalogah. Ni bila dobra ideja :))
Za osnovo sem vzela en kupček poli ostankov v beli in transparentni barvi, dobro premešala, zvaljala.. in šla packat. Tako potihem se mi je zdelo, da nekaj ne štima, pa se nisem dala motit :) Ko sem dobila dovolj dober vzorec in prelive, pa sem se spomnila. Med poli in inke naj bi prišla še folija, ajoj.
Kaj zdaj? Nič, gremo naprej, mogoče pa ne bo tako slabo :))
Čez naj bi prišel na najtanjše razvaljan transparenten poli. Pa se moj sveže odprt paketek ni in ni hotel tako lepo pregreti, da bi ga lahko razvaljala. Kakor hitro sem prišla na nekaj stopenj pred najtanjšo, so iz pašta mašine padali razcefrani rezanci.
Praaaaav, pa pač ne bo najtanjša plast. Vmes me je mikalo, da bi vse skupaj zagnala v koš za smeti.. neka trma pa me je gnala naprej.
Ko sem koščke pripravljala za v pečico, so mi za krono carstva začeli pokat, zaradi česar imam nekaj mehurčkov pod zgornjo plastjo .. pa saj ne moreš verjet :)
Po pečenju sem jih napadla z najbolj grobim brusnim papirjem, kar sem jih našla doma. In upala, da se izpod mlečne plasti prikaže kaj barve. Preden sem jo prekrila s transparentno, mi je bila res všeč. Tokratno brušenje je bilo res naporno, dolgotrajno, s kar nekaj različno grobimi papirji. Potem pa še barvanje robov s flomastrom in ker se barva počasi briše dol s polija, lakiranje. Tudi ve lakirate čez krilona?
Ko sem že mislila, da rezultat le ne bo tako klavrn, mi je lak začel razlivat barvo z robov :( Mogoče pa bi bil boljši lak na vodni osnovi. Čeprav se ne sveti tako zelo.

Ehh.. kaj čem jamrat.. saj v končni fazi kar dobro zgleda, celo nekaj razpokic sem uspela narest :)) Samo še sestavim tele koščke, pa bo :)
Tega, da mi manjkajo kaki bronasti delčki, verjetno ni treba pisat :)) Ja, v šoping bo treba.


5. okt. 2009

Je sploh kdaj konec?


.. razmišljanja, kaj vse nam še manjka, kaj še nujno potrebujemo, kaj bi bilo fino imet?? :) Saj vem, verjetno ne :)
Ko sem pekla tale obesek, sem že točno vedela, katere možnosti pridejo v poštev za končno izdelavo. Pa nimam rjave vrvice. Niti rjavih mat perlic, z ustreznimi modrimi za kombinacijo. Torej obe predvideni varianti odpadeta. Moram najt tretjo, po možnosti izvedljivo. Ali pa se sprijaznit z nakupovanjem :)
Moder del je bil mišljen kot poskus neke tehnike, ki pa je bil zaradi napačnega razmerja barv polija že vnaprej obsojen na ne ravno dober rezultat :) Vem za drugič :)
Ker pa mi je bil vseeno všeč, sem ga spravila v obesek.


Pravzaprav v več obeskov. Kaj bom s tema levima podolgovatima kosoma, pa še ne vem. Baje sta prevelika za uhane :)


Vidim, da bo treba ponovit fotografiranje.. se na fotkah vidi, da je spodnja narejena na dnevni svetlobi, zgornja pa kar nekaj :)

4. okt. 2009

Dvoji uhani, dve tehniki

Izdelki nastajajo počasi, v vsaki prosti minutki.. potem pa jih je treba pečt (včasih večkrat), brusit, lakirat, sestavljat.. in tu se ustavi :) oz. včasih mine kar nekaj časa, da iz delčkov nastane nekaj nosljivega. Potem je treba lovit pa še pravo svetlobo za fotografiranje, da izdelki izgledajo vsaj približno taki, kot v živo.


Igrala sem se z dvema različnima tehnikama, le šablona za izrez oblike je ista :)
Oražni uhani: etching + oljne barve
Modri uhani: mica shift


Včeraj pa je ob poli-druženju nastal še tale obesek za Alenko, ki mi je prijazno priskrbela kavo :)
Upam, da ji bo tudi spečen, zbrušen ter polakiran všeč.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...