28. mar. 2011

Cukrčki

Življenje je toliko lepše, če si ga posladkamo z malimi sladkostmi, ki ob pogledu nanje pogrejejo srce.

Danes me je v poštnem nabiralniku pričakala ena taka micena hiška-broška. Na fotografijah izgledajo tako veliiike, v resnici pa so drobčkane, da jih lahko skriješ v dlan. Majhna, topla, mehka.. samo moja bo jutri krasila mojo službeno garderobo :) Da se bom počutila bolj varno.
Fotografijo sem si izposodila v Loddelinini trgovinici, kjer lahko poiščete malo toplo mehko hiško zase tudi ve. Več izdelkov pa si lahko ogledate na Loddelininem blogu.
Damjana, čudovita je.



Pred časom pa sem se pocrkljala z glinenim izdelkom mojstrice Tike. Najprej sem si želela samo eno majhno, v srčku rožnato sladkornico. Ali solnico. Ob obisku njene delavnice pa bi najraje s sabo odnesla kar vse, kar se je razkazovalo na poličkah. Kljub mrazu zunaj se mi je zdelo, da je pri njej v delavnici sončkasto toplo, da je že pomlad.
Za začetek sem posvojila čudovit piškotnik s tulipani in ptičkom. Nekaj dni sem ga čuvala in nikogar spustila blizu. Bil je samo moj, varno skrit pod mojimi dlanmi. S seboj pa sem prinesla tudi čudovit kipec mačke za dečvo. Ga je takoj odnesla v sobo in ga ne da več :)
Piškotnik sem zdaj že postavila na mizo. Prav paše pogled nanj. In čeprav se ne vidi, jaaaa, notri je roza :)))
V planu imam še kak obisk prijetne delavnice in posvojitev še kakega čudovitega izdelka. 
Tikine izdelka pa lahko kupite tudi v njeni trgovinici na Etsyju



We all need some little treasures to sweeten our life. These are just two of them, that make my days. Tiny house brooch from Loddelina and lidded vessel from Tika. Two creative women I admire.

Prekrite rane

Pred časom sem obupavala, ker mi ena od doma izdelanih knjigic ni šla najbolje. Pa se vseeno nisem odločila, da bi jo zavrgla in se lotila nove. Prelepljena razpoka me je spominjala na prelepljeno rano. Trak bom dodatno okrasila z zapisano mislijo. Upam, da se ne bo odlepil in razkril starih ran.

Tudi moje lanske službene rane so že zaceljene, brazgotine skoraj izginile.. pa so spet začeli drezati vanje in jih odpirati. Ne razumem, od kod nekaterim tako veselje.. je pa odziv tokrat manj čustven, zmeden, nič več osebno prizadet. Že vnaprej sem čutila, da se nekaj dogaja. Vsakič se kaj novega naučim. Tudi tega, da se je treba navadit, da ljudje zaupano radi zlorabijo proti tebi. Ampak gremo naprej, samo malo manj zaupljivo.

Naslovnico zgoraj omenjene knjige sem prekrila z akrilnim medijem in nanjo narisala obraz dekleta. Na način, ki ga je v tečaju Norah's Faces prikazala Sharon Tomlinson. Še vedno verjamem, da je bil ta prvi tečaj tisti, pri katerem sem se največ naučila. Sem pa ob barvanju ugotovila, da bi bilo dobro posnetke pogledati še enkrat, saj sem marsikaj pozabila. Risanju in barvanju naj bi bila namenjena notranjost, mene pa je zamikalo okrasiti tudi zunanjost.




One of my homemade books really gave me some hard time. Had problems with proper gluing, with the width of book tape.. But have decided to keep it. Or even give it as a gift. I don't bother if it's not perfect, we humans are not either. Yesterday I have painted a girls face on the front cover. I've used techniques learned at Norah's Faces class by Sharon Tomlinson. I still believe I've learned the most at this class, maybe because it was the first one. 
I know the inside pages were meant to be painted, but I felt tempted to work on the outside :)

26. mar. 2011

Le kam čas beži?

Tudi meni se zgodi, da enostavno ne ustvarjam nič. Oz. vsaj zaključim ne ničesar. Na mizi in povsod okoli imam kup na pol narejenih ali pa skoraj narejenih izdelkov, slik, knjigic, nakita. Ko pa se vsedem za mizo, da bi se česa lotila, ne vem ne kako, ne kaj naj. Ali pa polna idej nimam časa ustvarjat :)
V neustvarjalnem delu življenja se mi je nabralo vsega preveč in zdaj čakam, da se dnevi počasi vrnejo v stare tirnice, da se ponovno umirim in bom spet lahko ustvarjala.
Hvala vsem, ki ste opazile, da me ni. 

Že par dni se borim z virusi, kiham in smrkam, pa vse me boli, kot bi imela "muskelfiber". Za kako pospravljanje ali kuhanje nisem spravila skupaj dovolj volje. Me je pa zamikalo poskusit narisat obraz v mojo prvo doma izdelano klasično šivano in lepljeno knjigo.
Eno stran prej krasi popolnoma nerealen obraz, tale je narisan po fotografiji v reviji. Ja, tudi to sem morala poskusit. Verjetno bo po barvanju malo manj realen :)
Za prvi poskus sem zadovoljna. In hkrati dovolj realna, da vem, kje so še možnosti za izboljšavo :) Pa se spet obeta vaja, vaja.. in še veliko vaje :)






Don't know where my mojo has gone. Table is full of unfinished projects, paintings, books, jewelry.. but I just can't move forward. 
After couple of days fighting with viruses I decided to try drawing a face after a magazine picture. I've used my first home sewen book. I'm kind of satisfied with the result, but also know what I could do better next time. 'Couse there will be next time :)

6. mar. 2011

Sestrica

Včeraj objavljeno sliko sem še malce posenčila in odložila. Občutek sem imela, da mi nekaj manjka, nisem pa bila prepričana kaj.
Sem se raje lotila drugega platna. Ko sem pri prvem popravljala grdo zaključene vogale platna, sem sama pri sebi godrnjala čez platna iz nizkocenovnih trgovin. Drugo je bilo zavito še v original folijo, tako da zdaj vem, da je kar iz ene od ustvarjalnih trgovin. Vogali pa so bili ravno tako neprimerno zaključeni, odprti in jih je bilo treba najprej obdelati, preden sem se lahko lotila slike.
Tokrat je podlaga narejena na drug način, čeprav niti ni videti. sem pa se odločila, da deklica dobi obraz. No, ne le obraz, ampak tudi oči, nos, usta. Ja, verjetno je to tisto, kar mi manjka tudi pri prvi.
Osnova je prekrita s papirjem, barvana, senčena, štempljana, počečkana...
Malce me mika, da bi v prazen del sredi krila prilepila okvirček za sliko.. tja bi potem pasal postaran portret npr. otroka.
Sliko, tako kot prvo, sem naredila po ogledu videa s tečaja She art. Le da so tam deklice brez obrazov, tako kot vse slike, ki jih dela Christy. Tečaj je zaprtega tipa, ko se začne, se vanj novi udeleženci ne morejo več vpisati. Pravzaprav mi ne ponuja nič prav posebej novega, česar ne bi znala.. ponuja pa povsem nov pristop glede na preostale tečaje. Christy tako zelo uživa ob packanju, da sem še sama začela medije in barve razmazovati s prsti... ostalih packastih podrobnosti pa raje ne napišem :))))

This is my second painting made after watching videos from class She art. I love it. Christy gets so messy that you just have to follow. It's really great, made to suit total beginners and also advanced artists. Pure joy.
I know her girls are without eyes and lips, but I love to draw them.

5. mar. 2011

Malce drugače

Zanimivo je, kako se v življenju združujejo dobre in slabe novice. In ker je bila dobra res dobra, je očitno morala tudi slaba izstopati. Zadnjih par dni sem preživela v šoku, saj mi največja polena pod noge meče prav tisti, na katerega naj bi se lahko zanesel, kamor naj bi se lahko vedno zatekel v stiski. Starš. Ne, saj ni prvič.. samo od takrat je preteklo že toliko vode, da sem malce pozabila. Je pa kilometrina življenja prinesla sabo tudi to, da sem se hitreje uprla in poskrbela zase. Žal z obiski nekaj uradnih institucij, s kakšnim sproženim postopkom, ampak drugače ne gre.

Mogoče pa me pokonci drži in mi daje moči tudi dobra novička.. ampak o tem kdaj kasneje, ko bo že kaj bolj otipljiva :)
Pravzaprav razmišljam, da mi je mogoče kdo tam gori poslal slabo novico prav zato, ker sem začela cincati okoli dobre :) Zdaj ni več dileme, al bi al ne bi.

Tako te dni tudi ustvarjala nisem kaj dosti, sem se bolj prekladala po kotih in bila prepričana, da mi tako ali tako ne bo nič šlo od rok in čopičev. Mislila sem, da povzročeni problemi tako glasno odmevajo v glavi, da jih tudi ustvarjanje ne bo preglasilo. Pa sem se motila. In žal mi je, da nisem poskusila že takoj prvi dan.


Včeraj popoldan sem se le lotila malce večjega platna in padla noter. V barve, valjčke, štampiljke, papirčke, reliefke, razpokice, bleščice.....

Nisem čisto prepričana, če je že končana. Malce mi manjka več "obraza".
Trenutno visi v predsobi, da jo stalno srečujem in mi je všeč. Platno je veliko 19 x 41 cm.


Slika je polna raznih tekstur, takole od blizu izgledajo rožice.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...