29. okt. 2011

Na mizi - Barvani kolaži

Odkar je Sharon napovedala svoj novi tečaj Faces in Collage, me mika, da bi poskusila. Pa sem se spomnila, da je tudi v sklopu letošnjega paketa tečajev 21 secrets Tamara v svojem tečaju pokazala barvanje kolažev. Sem opazila, da mini tečaj ponuja tudi posebej.
Pravzaprav sem nekaj podobnega počela tudi v sklopu brezplačnega Strathmore tečaja :)
V mojo prvo doma izdelano knjigo sodijo samo posebni projekti. In ta se mi je zdel tak.

Stran še ni končana, saj sem malce neprevidno kombinirala barve. Bela, ki sem jo uporabila, je iz Goldnove sejije Open, ki se suši kak teden, če se prav spomnim. In tako ne morem nadaljevati.

Obraz trenutno izgleda takole:
 


Celotna stran, ki jo je zaradi še mokrih barv in odsevov kar težko fotografirati, je trenutno taka:

Vse skupaj pa se je začelo takole:



After seeing Sharon's new class Faces in Collage, I realy was tempted to try it out. I remembered Tamara showed something familiar, yet simpler, at 21 secrets class. And, ohh, just a glimpse of this technique was showen at Strathmore's free online class. 
I'm keeping my first home made book for special projects. This one seemed like one. 
Journal page is not finished yet as I have to wait for paints to dry. I've accidently used Golden's Open white, which is supposed to be dry in a week. So I'm waiting. On above pictures I'm showing you work in progress.

25. okt. 2011

Čez sedem let ali kasneje vse prav pride

Tale kos blaga sem prav gotovo prekladala po omarah več kot sedem let, saj ga je bilo bo nakupu dovolj za celo jopico. Za dečvo :) Zdaj ga je bilo dovolj le še za brezrokavnik s kapuco.
Blago je čudovito mehko, dvoplastno in toploooo.
Brezrokavnik sem komaj snela z dečve, ko je morala v pižamo. Pravi, da je topel. Kot kaže, bo precej v uporabi. Hkrati pa je bil to tudi test kroja za jopico, tako da s šivanjem še nisem zaključila. Druge sorte ustvarjanje pride na vrsto kdaj kasneje.




Home sewn vest for my daughter. Here in Slovenia we have a saying that after seven years everything comes to use. This fabric is more than seven years old, but still soft, tender. Love it. So does my girl. Had to borrow it for photo shooting when she went to bead.

23. okt. 2011

Ustvarjalno potepanje - Vicenza 2011

Včeraj sem se v organizaciji gorenjskih otočank odpravila na sejem Abilmente v Vicenzo v Italijo. Štiri ure vožnje so minile ob klepetu, spoznavanju. Šofer nas je prijazno odložil kar pred vhodom v sejem in nas tam ob dogovorjeni uri tudi pobral.
Pot nazaj je minila še hitreje, ob pregledovanju nakupljenega, izmenjavi vtisov. Še celo za večerjo smo našle čas in se pocrkljale v Botru na Vrhniki.

Pri zapravljanju sem bila kar "pridna" in nisem pretiravala. Saj je ja čez pol leta spet sejem :) Malce v skomine vam, ki niste bile v Vicenzi, in evidenco meni prikazujem letošnje nakupe.

Že takoj na začetku se nisem mogla upreti novim pastelnim barvam Fima. Vsake po en paketek, za vzorec :)

Potem sem zagledala napis Shiva paintstik in takoj hitela zraven. V naglici ob skoraj izpraznjenih zalogah sploh nisem opazila, da je le ena izbrana barva res Shiva, drugi dve nista. So pa vse oljne barve v stiku.

Čestitkarskih oz. štampiljkarskih stojnic je bilo manj, kot prstov na obeh rokah. Pa sem le uspela najti dve štampiljki, ki sta me pritegnili.

Naslednji čestitkarski štant bi verjetno zapustila s kako malenkostjo, pa me je "skupinska histerija" povlekla v nakup papirja, da sem dosegla limit za čudovito vrečko :) Verjetno bi me prišlo ceneje, če bi jo kar kupila.. tako pa sem bogatejša za paket papirja. Saj bo prišel prav, ga potrebujem.. no.. baje :))


Po celem sejmu sva si s Sandro ogledovali čudovite puhkaste šale. Na enem od štantov pa nama je prijazna gospodična povedala potrebno količino in potem pokazala še, kako se tak šal naredi. Jasno, da sem volno kupila in tudi pletilke, če tako debelih slučajno nimam doma.





Na koncu pa sem iz kupa razprodajnih izdelkov, ki jih je potrebno okrasiti, izbrala tole škatlo za steklenice. Že vem, kaj bi (bom) z njo :) Samo še čas najdem.

Za mano je čudovit dan, vreden ponovitve. Hvala sopotnicam za res dobro družbo.

Yesterday I went to Vicenca in Italy, visiting Abilmente fair, with some creative friends. It was a great day and I've bought some great stuff.

9. okt. 2011

Drobna pozornost izpod šivalnega stroja

Še vedno redno spremljam blog Timotei in objave novih izdelkov. Pred časom je avtorica objavila navodilo za izdelavo simpatičnega škrniclja, v katerega lahko pospraviš kako malenkost ali pa vanj zapakiraš darilce.
Lahko pa je že sam škrniceljček drobna pozornost. Tokrat za eno simpatično gospo.




I'm still following blog Timotei, where I've found instructions for this cute bag. Made it as a small gift for a lovely lady.

8. okt. 2011

Na mizi - fimanje po dolgem času

Popoldne v dobri družbi ob mečkanju fima pošteno hitro mine.
Rezultat pa so samo polizdelki: ena plahtica in dva spečena koščka, ki bosta postala uhana. Potem, ko bosta pobrušena, spolirana in obešena na zanke.
Druga plahtica še čaka odtis vzorca in počasno odstranjevanje plasti.
Ampak je bilo fajn, hudo fajn :)


Results of an afternoon spent with a friend, playing with polymer clay. Time realy flies when in good company. Haven't realy finished anything, just cured a couple of pieces that will become earrings. After some sanding, polishing and wire work. 
But it was one of the best afternoons lately.

2. okt. 2011

Nadaljevanje tečaja dela z bakrom

Danes smo s tečajem nadaljevali. V planu je bila izdelava zapestnice in uhanov po lastni zamisli. Tokrat iz malo bolj obdelane žice.
Zapestnico sem si skicirala že včeraj in skice tudi po tem, ko sem prespala, nisem spreminjala. Če sem že pri obesku začela s srčkastim dodatkom, sem pri tem tudi vztrajala.
Uhh, kako je bilo super ploščiti žico :) Udarjanje s kladivom je prav terapevtsko :) Pa brušenje, glajenje, udarjanje, reliefna obdelava, sestavljanje oblik z gorilnikom.. Čeprav je zapestnica na videz precej preprosta, sem se pri izdelavi naučila kar veliko novih tehnik.
Še preden sem zapestnico končala, sem morala žal tečaj za nekaj ur zapustiti. Dečva se je vrnila z dvodnevnega tabora. Noben tečaj ni tako pomemben, da ne bi šla ponjo :)
Tako sem nekaj uric izgubila in ko sem se vrnila, so večinoma ostale že pospravljale z mize. Tako sem uhane izdelala res enostavne, na hitro. Jih sploščila, patinirala in malo spolirala.
No, tudi sicer moram priznati, da mi filigran ni preveč pri srcu. Bi pa se mogoče lotila malo bolj zahtevne oblike. Po drugi strani pa so točno taki uhani pasali k zapestnici :)))

Spisek želja se je po obisku tečaja pri Mariji in Milici podaljšal. Nanj sem zapisala tudi nadaljevalni tečaj, upam, da ga bo Marija pripravila.






Second day of class was all about bracelet and earrings. We had to make a sketch and follow it while working with wire. Eventhough design seems simple I've learned a lot of new techniques. 
After this class my wish list has become longer :) and includes also advanced level of same class. Hope Marija will decide to come back from Serbia to teach us.

1. okt. 2011

Prvi poskusi v bakru

Že poleti sem videla napoved tečaja izdelave nakita iz bakra in se prijavila. Saj ne, da bi si želela tak nakit ali pa da bi me žičkanje kaj posebej mikalo, po tistih nekaj poskusih izpred let. Le želela sem se naučiti nekaj novega. Nekaj takega, česar ne počne čisto vsak.
Se mi zdi, da enostavno moram vsake toliko časa pridobiti kako novo znanje, malo razmigati možgane.
Malo me je bilo strah tečaja, saj sem si pred tedni poškodovala komolec. Verjetno sem ga preveč obremenila. Ker ne počivam, se bolečina širi po celi roki in je zdaj že vsak prijem česarkoli s prsti boleč. Pa je vseeno šlo.
Najprej malo teorije, nato vaje iz zvijanja. Uhh.. kdo bi mislil, da občutek za zvijanje lepih špiralic povsem izgubiš, ko nekaj časa tega ne počneš.
Prva naloge je bila ovijanje kamenčka v bakreno žičko oz. oblikovanje kletke, ki bo kamenček držala. 
Najprej sem idejo skicirala. Precej izgubljeno in razočarano sem gledala v svoje začetke žičkanja, nič mi ni bilo všeč. Z nasveti in tudi kleščami v rokah nam je ves čas pomagala Marija. Ko je bila ona zasedena na drugem delu mize, pa je vskočila še Milica, organizatorka tečaja. Na srečo smo vsi udeleženci precej radovedni in tako sproti izvemo še kaj več, kot je bilo mogoče predvideno.
Po brušenju, patiniranju in poliranju mi je obesek naenkrat postal všeč. Baker je izgubil tisto zoprno rdečkasto barvo in postal res lep.

Moj obesek ima dve strani. Prva srčkasta je narejena po moji skici, druga pa izhaja iz predloge iz gradiva. Jutri pa novim zmagam naproti. Se že veselim prijetne družbe in novih znanj.



I'm taking a class on how to design and make copper wire jewelry. It's been quite a while since I've done some wire jewelry, but I just had to learn something new. I love to learn new skills. 
This is my first copper wire pendant, a result of a first lesson. Didn't like it very much while creating. Later with some patina on and after polishing I started loving it. I'm proud of myself. With some help of a teacher Marija I managed to make something wearable. Can't wait for tomorrow, we’ll be making bracelet and earrings.  
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...