Večerno ustvarjanje - na pol

Prvi podopustniški dan v službi je kar pester. En kup mailov za pospravit, trači za polovit. Včasih me je pred odhodom v službo po daljši odsotnosti zvijalo, tokrat ne. Še sama ne vem, zakaj.
Da bi čim več postorila, sem delovnik raztegnila v pozne ure. Doma pa potem ni bilo več prave energije za karkoli. Čaka me skrojena tunika, hlače.. jaz pa sem stroja porinila ob stran in na mizo postavila slikarsko stojalo, ki že dolgo čaka v kotu.
Nanj sem postavila kos lesa, ki sem ga premazala z osnovo, ko sva s hčero pripravljali njen, veliko večji kos. Tale moj je le 45 x 50 cm velik.
Nanesla sem par plasti akrilnih barv, se poigrala s tuši, pršili, sitotisk tehniko.. preskusila nova akrilna markerja, ki sem si ju kupila pred dnevi.
Za danes bo dovolj. Čeprav je zdaj energije dovolj za nadaljevanje, ampak kdo bo pa zjutraj vstal?? :) Jutri po službi pa nadaljujem, končni izdelek verjetno ne bo imel kaj dosti skupnega s trenutno verzijo :)
Zdaj pa hitro spat, noč bo kratka. 

Poseben projekt - slika in medaljončki

Zadnje čase bolj malo ustvarjam, toliko se je dogajalo, da mi enostavno ni ostalo dovolj energije. Še za objave mi zmanjka časa, tako da bom zdaj malo pospravila za nazaj :) 
Enega projekta pa sem se vseeno lotila na povabilo simpatične mlade ženske. Spoštujem jo zaradi vsega, kar zmore in je. Glavno darilo je bila slika z motivom različnih oblik družin, dodatna darilca pa medaljoni z motivom slike, pospravljeni v darilne škatlice. Super je biti del takih posebnih priložnosti.

Darilo za mamo in hči

Medaljončki z motivi naj bi bili zgolj kratkotrajna popestritev sejemske ponudbe. Pa kar ostajajo, saj jih imate rade.
 Trmasto pa vztrajam pri odločitvi, da jih vedno delam z lastnimi motivi. Še vedno mi je nerazumljiva uporaba tujih slik z neta. No, vsak po svoje.

Tale dva medaljončka sta po naročilu izdelana za mamico in hči, odpotovala sta kar daleč.
Za ozadje sem uporabila motiv s potiskanega šala in dodala besede. 

Če bi kdo rad videl moje izdelke v živo, bodo jutri na ogled oz. naprodaj na sejmu FairArt, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, med 10. in 15. uro. Vesela vas bom. 

Vse dobre stvari so tri

Trije predpraznični dnevi, ko sem imela dopust, tri pobarvana ogledalca. Še zadnje, z malo manj plastmi in kolažem iz ostankov scrapbook papirja.

To zadnje je narejeno na novejši seriji ogledalc, z zaobljenimi robovi, polakirano površino. Pogrešam staro serijo.. ni vse novo tudi boljše. Vsaj za nadaljnjo predelavo ne.

Hčerino ustvarjanje - končno slika zame

Kaja že od nekdaj rada riše, barva.. Do sedaj so bila to bolj otroška ustvarjanja, vaje, bolj malo pa dokončanih slik, kakršne daš na steno. V tem šolskem letu je začela obiskovati Metkino ustvarjalnico in ob njeni podpori pridobila ustrezno samozavest in znanje. Tako zdaj z veseljem ustvarja slike za razstave, darila.. ali pa zgolj riše, riše in še enkrat riše :)
Zdaj med počitnicami pa sem jo le uspela nahecat, da je naredila sliko tudi zame. Platno je veliko 25 x 30 cm. Barve je namešala kar sama, po Metkinih napotkih smo kupili samo osnovni set akrilov.
Izbor barv je povsem drugačen od mojega, vendar ustrezen za motiv.
Meni je slika čudovita in verjamem, da ne le zaradi materinske ljubezni in občudovanja otroka.. svojega pač moraš imeti najraje in občudovati njegove izdelke :)
Tale bo dobila okvir in svoje mesto nekje na steni.

Eden ni nobeden

Že dostikrat sem slišala, da "eden ni nobeden", torej je bil čas za še eno ogledalce. V malo bolj živi kombinaciji. Skupaj na steni pa vseeno prav lepo izgledata.

Zbiram pogum

Ko nekaj časa ne ustvarjaš, je najhuje zbrati pogum za nov poskus. Premagati strah, da sem mogoče izgubila občutek, da mogoče ne znam več ali pa enostavno ne bom vedela, kdaj je ravno dovolj plasti, da bo končen izdelek všečen.
Počitniški teden bom preživela doma, v planu imam nekaj ustvarjanja s hčero, ko bo priložnost za pogovor o čem drugem kot šoli, ki je žal vse prepogosto glavna tema.

Za ogrevanje pa sem iz omare vzela akrile in Ikeino ogledalce. Škoda, da takih ni več naprodaj, bo treba najti kak nadomestek. Ko sem v roke prijela čopič in ga pomočila v barvo, je strah izginil. Ostalo je le eno samo uživanje.