Zaloge, zaloge.. slej ko prej pridejo prav

Jutranjo kavo dostikrat pijem pred računalnikom, če drugi še spijo. Tako sem včeraj naletela na stran  s simpatičnim tekačem in si rekla: Tole hočem pa imet/narest. Pa čeprav končni rezultat nima kaj dosti skupnega z ogledanim.
Blaga imam doma veliko, le enobarvnega skoraj nič. Bo pa vzorčasto. Pred časom je tašča malo sitno pripomnila, da imam toliko zalog, da jih nikoli ne bom porabila.. jaz vseeno upam, da jih bom :)
Izbrano blago sem pred časom kupila med obiskom sejma v Vicenzi v Italiji. Ko so pa vse kupovale blago :) 
Zataknilo se je že pri Dresden šabloni za izrez. Saj bi jo kupila, le da bi jo v soboto popoldan verjetno lahko kupila le v Ljubljani, če sploh, meni pa se ne zdi racionalno vozit 30 km v eno smer za tak nakup. Pa še preveč časa porabiš na poti :) Tako sem se lotila guglanja za merami in našla stran z malce razširjeno Dresden šablono. Z uporabo originalne šablone lahko sestavimo krog iz 20 kosov, s predelano pa iz 16 kosov, saj je kot izreza večji.

Torej, blago imam, šablono tudi. Čas za rezanje. Krožni nožek in podloga Olfa sta moja že skoraj deset let in še vedno se mi  zdita super uporabna. Hvaležna za taka darila :) Neprimerno bolj kot za kakšne praholovilce.

Izrezane kose sem sešila v dva trakova in ju začela prestavljati po mizi. Karkoli sem poskusila, mi je bilo še vedno najbolj všeč, ko sta bila trakova postavljena simetrično. Le malce mi nagajajo vzorci, saj simetrična postavitev ni bila v planu. Trakova sem sestavila in se lotila iskanja medvloge ter blaga za spodnjo plast sendviča.
Še dobro, da imam zaloge :) Tale obojestransko lepljiva medvloga je že dolgo doma in prav super je, da mi ni bilo treba v trgovino ponjo. Paše, če ustvarjanje ni vedno odvisno od stanja v denarnici in odpiralnih časov ter zalog trgovin.

Tu pa se začne tisto pravo delo. Prešivanje vsakega kosa posebej, saj šele to da pravi videz tem izdelkom. Spet je šlo malce po svoje, tokrat zato, ker nisem niti pogledala, kako je prešit izdelek, ki mi je bil v inspiracijo, priznam :) Po prešivanju mi je ostalo le še robljenje. Trak sem izrezala iz blaga, ki sem ga uporabila tudi za hrbet in ga prišila po navodilih, ki sem jih spet našla na netu. Kako smo le včasih živeli brez interneta in Pinteresta? Res, da ob brskanju čas grozno hitro mineva, je pa vseeno poln uporabnih povezav.

Tekač zdaj že krasi mizo, čeprav naj bi jo šele naslednji vikend. Kako ujet tiste prave barve na mizi, pa mi nikakor ni jasno. Verjetno bi se morala fotografiranja lotiti kje drugje.
Izdelek je poln napakic, priložnosti za izboljšave.. vendar je moj, je lep in bo v uporabi :)

Vse se zgodi ob pravem času

Dopoldan sem se lotila pospravljanja moje ustvarjalnice.. pa ni šlo najbolje. Škatlica tablic Corny je kar prosila za nekaj barve, valovita lepenka s police, ki sem ji namenila pot v koš, me je tudi mikala. Ostankov starih strani iz razpadlega slovarja je tudi škoda, a ne?
Pa sem se odločila, da bom pospravljala kdaj drugič :) Tole je rezultat današnjega "pospravljanja".

Najprej sem škatlico podrla in odrezala na ustrezno dimenzijo, primerno za manjši lesen okvir oz. za odprtino paspartuja.
Ker vem, da motivi z ovojev radi pokukajo skozi plasti gessa ali barve, sem na osnovo za začetek nanesla ostanke starih knjig in vse skupaj dobro podrgnila s staro kartico, da se je papir res prijel podlage in sem odstranila vse odvečno lepilo izpod papirja. Ko sem že imela kartico v roki, sem se odločila, da jo uporabim tudi za nanos barve. Čopič je danes bolj malo delal. Sem pa v vmesnih fazah pospeševala proces sušenja s heat-gunom.
Plasti nisem štela, jih je veliko. Svetlenja, temnenja, pa spet svetlenja :) Toliko časa, da sem bila zadovoljna. Iz odpadne valovite lepenke (je bila že v vreči s starih papirjem) sem odstranila eno plast papirja, ga pobarvala in nato sploščila kolikor je šlo. Še nekaj senčenja, štempljanja, dodatkov v črni in beli bari, napis.. pa je :)

S končnim rezultatom sem zadovoljna. Ko se pošteno posuši in naneseš še zaključni zaščitni sloj, bo takole kraljeval v okvirju. Velikost motiva je 8 x 12 cm.

Izdelava ozadja s pripomočki, ki jih imamo doma

Včasih mi kdo reče: z vsemi tvojimi šablonami pa res ne more bit težko, brez pa ne gre. Je že res, da zelo rada uporabljam različne šablone, štampiljke, pa vendar je v moji shrambi tudi veliko pripomočkov, ki se najdejo skoraj v vsakem domu.. oz. večinoma pristanejo v smeteh :) Različni plastični ovojni materiali, celo embalaža wc osvežilca pride prav, pa razne mrežice, ki ostanejo po izdelavi fasade..
Najlažja in najbolj učinkovita sprostitev za konec dneva je pri meni ustvarjanje. Vedno pa ni dovolj časa, da bi izdelala celo sliko ali stran v dnevniku.
Tako sem se lotila predelave že malo pobarvanega akvarelnega papirja, ki pa mi ni bil všeč.
Z valjčkom sem nanesla nekaj plasti akrilne barve in osnovo dodatno popestrila z nekaj odtisi. Ne, niso kakšne drage štampiljke, tokrat sem uporabila kar tulec od sukanca in lepila ter embalažo zdravil. Na tak način bi lahko prekrila tudi kak papir, ki je bil del kompleta in mi ni všeč.

Fotografirano zvečer, ko so že vsi ostali spali.

Malce iz vaje

Pred leti sem kar precej časa posvetila mečkanju poligline, večinoma Fimo, potem pa so vedno več časa zasedale barve in platna. Doma imam še kar nekaj mase, veliko raznih pripomočkov, celo nekaj starih plahtic in klobasic z vzorci. Nekaj stare zaloge bo prav gotovo za v smeti, saj se je zasušila in je neuporabna.

Zadnji teden sem v vlogi hčerine negovalke po kirurškem posegu. Čeprav je že velika, pa ni nič manj stresno, ko potrebuje pomoč, kot je bilo takrat, ko je bila še majhna. Verjetno te nikoli ne neha stiskat pri srcu, ko gre za tvojega otroka. Nega otroka nikakor ni primerljiva z dopustom, kot včasih slišim kak komentar v službi. Pa saj se vse vrne..

Vmes sem za sprostitev izdelala tale srčkast obesek iz poligline. Osnova je iz Fima, prosojni prelivi pa iz tekočega Kata. Pozna se mi, da s tem materialom manj delam, saj sem bolj štorasta, pozabljam na kakšno vmesno pečenje ali pa prehitro nadaljujem z naslednjim korakom. Tako se je pisava malo razlila, pa kak mehurček se je ujel v glazuro, ne vem od kje se je vzela črna pikica na hrbtu.. mogoče pa sem le preveč "picajzlasta". Pri slikah sem se tega odvadila, pri nakitu pa ne :)
Vsekakor drži, da vaja dela mojstra.. vendar le, če mojster dela vajo :)
Obesek je precej velikih dimenzij, saj je širok skoraj 6 cm. Zame bo pravi.

Razlog, da me je sploh zamikalo mečkati Fimo, pa je udeležba na delavnici Metuljčki, ki jo je izvedla Tina Mežek. Njeno knjigo sem seveda kupila takoj po izzidu, zdelo se mi je prav podpreti domačo ustvarjalko. Knjiga je polna praktičnih nasvetov, ki jih v kakšni drugi knjigi pogrešaš in ti pridejo prav tudi pri ustvarjanju povsem drugačnih izdelkov od v knjigi predstavljenih.

Na delavnici sem izdelala metuljčka v meni ljubih barvah, le dokončat ga še morem. Mi ga je pa tašča skoraj zaplenila, češ, da bo imela broško :) Ne dam.. dobi drugega.. tale je čisto prevelik za broško. Se vidi, da že komaj čakam pomlad, a ne?

Knjiga po moje

V sklopu srečanja sem sprejela izziv, da pokažem, kako izdelati knjigico z uporabo Bind it all naprave. Del prikaza je bil tudi oblačenje lepenkastih platnic v papir.
Potem pa sem se začvekala in malo premalo pazila, kaj počnem.. in ob luknjanju ene od platnic naredila napako.
Izdelavo sem speljala do konca, platnici in liste spela s špiralo. Doma pa mi le ni dalo miru. Na srečo sem papir lepila z dvostranskim selotejpom, ki se ga da z lepenke lepo odstraniti.
Druga sreča pa je bila uporaba kvalitetne lepenke, ki sem jo pred časom kupila v trgovinici Mavelu. Lepo sprejme več plasti akrilnih barv.

Tako sem špiralo razpela samo toliko, da sem platnici odstranila, ju slekla in pobarvala po moje. Dodala pa sem še nekaj vmesnih belih listov. Nič kaj dosti se mi ni bilo treba truditi s cefranjem robov listov, saj so taki nastali, ko sem liste "rezala" z geotrikotnikom.

Zdaj je knjigica veliko bolj moja in prav veselje jo je pogledati. Platnici dobita še kak motiv, napis.. prav tako kot notranji listi. Pa jo imam.. mojo novo vadnico za risanje :)

Veliko druženja in nekaj ustvarjanja

Januar se je zaključil s srečanjem obiskovalk ustvarjalnega foruma. Na srečanja enostavno ne znam praznih rok, vedno sabo nesem nekaj ustvarjalnih pripomočkov. Poleg hrane in pijače, saj srečanja vedno trajaaaajo :)
Ker naj tokrat ne bi imele delavnic, sem sabo vzela tudi barve in nameravala k barvanju zvabit eno od organizatork. Pa se je vse drugače obrnilo. Ob klepetu sem se ponudila, da pokažem, kako izgleda moje packanje.

Ena ob udeleženk me je pri tem celo posnela. No, začetek si lahko ogledate preko tele povezave: http://youtu.be/NJVxcnRkV6g

Po nekaj začetnih plasteh je slika izgledala takole: 

Fotografija zaključene slike žal ne kaže pravih barv, je bila v živo veliko bolj živahna. Če bi ostala z mano, bi dobila še kar nekaj plasti.. kaj bo nova lastnica z njo, pa ne vem :)

 

Nakitkanje in slikarije v enem izdelku

Na Facebooku se vsake toliko začne kakšna igrica, v katero želijo vključiti čim več udeležencev. Večino ignoriram, nekako nisem za verižne igre. Saj sem jih že na blogu redno ignorirala. Tale pa je bila simpatična.
Ustvarjalke, ki ustvarjajo s polimerno glino, 5 dni zapovrstjo pokažejo kak svoj izdelek, lahko tudi star, in v igrico povabijo vsak dan drugo ustvarjalko. Moje objave lahko spremljate na FB strani.

Zadnje čase to res ni moj material, tako da sem bila kar malo presenečena, ko se je Andreja spomnila name. Ker pa me je Božiček pocrkljal z novo pašta mašino z motorjem, sem mogoče točno to potrebovala, da jo pošteno preskusim.

Prva dva dni sem za objavo izbrala fotografiji starejših izdelkov. Za tretji dan pa se je že spodobilo narest kaj novega. Tako sem združila poly in barve v večji okrogel obesek. Po nekaj pečenjih in barvanju sem sestavila ogrlico. Buna vrvica je kar dolgo čakala na svoj trenutek. Upam, da bo ogrlica še komu všeč :) Jaz sem ob izdelavi uživala.
Motiv na krogu je izdelan s pasteli na surovo maso, z akrili pa je poudarjena tekstura že pečene mase.