
Že večkrat sem bila ob brskanju po netu navdušena nad steklenim videzom oz. sijajem poli izdelkov.
Pa sem se le opogumila, odprla denarnico in si privoščila tekoči Kato clay. Ki ga je potrebno sicer prav obdelati, ampak verjamem, da bo z nekaj vaje šlo.
Na tokratnih delčkih pa sem se učila kar dveh tehnik.
Prvi je transfer na poli. Nekaj vzorčkov sem si sprintala na laserja in se lotila packanja. Varianta, ko papir z odtisom položiš za zvaljan poli, namočiš z vodo in odsvaljkaš, meni ne gre. Nisem dovolj vztrajna ali pa sem ponekod preveč. Pečeni izdelki so bili ponečedki, ki so brez razmišljanja leteli v koš za smeti.
Očitno mi bolj leži druga varianta, za bolj lene :)) Papir z odtisom položiš na zvaljan in v ustrezno obliko izrezan poli, z žličko podrgneš, da se odtis dobro prime polija in hop v pečico. Ko je poli pečen, ga streseš v vodo in odsvaljkaš papir. Pri obesku mi je kar lepo uspelo, pri malih delčkih za uhane sem bila preveč površna in nisem dobro podrgnila po odtisu. Ga zato ob strani malo manjka. Ampak za prvi resen poskus bo tole kar OK.
Nato je prišlo na vrsto preskušanje druge tehnike oz. materiala. Čez transfer sem namazala tekoči Kato poli in ga dala pečt. Po 20 minutah pečenja pride iz pečice precej mlečen, vendar pa postane stekleno prozoren po nekaj vztrajnega gretja s heat-gunom. Priporočam pazljivost, saj sem jaz enega od malih delčkov na eni strani malo prismodila. Sem grela en košček in pazila le nanj, drugi pa je bil preveč blizu in se je zapekel :(
Bele delčke sem nato s tekočim polijem zalepila na črno podlago, ki sem ji naredila relief s štampiljko za ozadje. Zabavno, ko lahko za čestitkanje nakupljene pripomočke uporabim tudi pri nakitkanju :)
Tak pride Kato poli iz pečice. Mlečen. Pa še vidi se, kje se je med pečenjem razlil z zgornje bele plasti dol na črno, saj sem hotela izkoristit peko in sem bele delčke še enkrat zalila. Malo sem ga odstranila s skalpelom, čisto pa ni hotel stran.

Takoj po pečenju sem ga dala v mrzlo vodo na hlajenje. Transparentni poli postane lepši, če ga daš direkt z vročine na mraz. Sem upala, da bo tudi tu pomagalo. Pa ni bilo dosti koristi. Sledila je obdelava s heat-gunom. Ker tudi tekoči poli nič kaj ne diši ob segrevanju, priporočajo, da ga grejete ob odprtem oknu. Sama pa se spravim pod vključeno napo in pazim, da nisem direktno nad izdelki, na poti plinom.
Ob segrevanju je tekoči poli postal prozoren, tisti razmazani delčki na črnem pa se tudi ne vidijo več. Žal pa segrevanje pokaže tudi skrite mehurčke zraka, ki so ostali kje v poliju.

Pri transferju sem bila malo površna in zato ni povsem prekril osnove. Prav tako tekoči poli ni postal povsem prozoren, ponekod ima mehurčke.. Vendar pa sem za prvič kar zadovoljna. Vem, da mi do perfektnega izdelka manjka še kar nekaj vaje.. ampak saj rada vadim :)
Zdaj pa samo še luknjice zvrtam oz. prosim koga drugega :)) pa je :))