Tudi moje lanske službene rane so že zaceljene, brazgotine skoraj izginile.. pa so spet začeli drezati vanje in jih odpirati. Ne razumem, od kod nekaterim tako veselje.. je pa odziv tokrat manj čustven, zmeden, nič več osebno prizadet. Že vnaprej sem čutila, da se nekaj dogaja. Vsakič se kaj novega naučim. Tudi tega, da se je treba navadit, da ljudje zaupano radi zlorabijo proti tebi. Ampak gremo naprej, samo malo manj zaupljivo.
Naslovnico zgoraj omenjene knjige sem prekrila z akrilnim medijem in nanjo narisala obraz dekleta. Na način, ki ga je v tečaju Norah's Faces prikazala Sharon Tomlinson. Še vedno verjamem, da je bil ta prvi tečaj tisti, pri katerem sem se največ naučila. Sem pa ob barvanju ugotovila, da bi bilo dobro posnetke pogledati še enkrat, saj sem marsikaj pozabila. Risanju in barvanju naj bi bila namenjena notranjost, mene pa je zamikalo okrasiti tudi zunanjost.
One of my homemade books really gave me some hard time. Had problems with proper gluing, with the width of book tape.. But have decided to keep it. Or even give it as a gift. I don't bother if it's not perfect, we humans are not either. Yesterday I have painted a girls face on the front cover. I've used techniques learned at Norah's Faces class by Sharon Tomlinson. I still believe I've learned the most at this class, maybe because it was the first one.
I know the inside pages were meant to be painted, but I felt tempted to work on the outside :)
Prelep portretek, Sonja, zlasti so mi všeč dodatki, s katerimi si "poštempljala" vso površino.
OdgovoriIzbrišiTale si takoj zasluži še varijanto v obesku (da o seriji portretov na fimo magnetkih sploh ne izgubljam besed, bi se prodajali kot vroče žemljice!)
Hihi, tisti dodatki so bili že na papirju, v katerega sem oblekla platnice knjige. Sem jih morala nekaj prekrit, da ne bi sredi nosa ena ura ven gledala :)
OdgovoriIzbrišiJa, saj razumem, ja :)))
Tole pa je nekaj posebnega, super zgleda!!!
OdgovoriIzbrišiVeš, zaradi takih ljudi, kot si ti, še ne izgubim zaupanja v ta svet. Ljudi, ki zaupajo in verjamejo, da jih ljudje tega ne bodo zlorabili, mislim. Če ne bi bilo še nekaj naivnežev na svetu, bi že zdavnaj obupala. Tako pa je svet lepši, ker veš, da niso vsi koristolovci, da so duše nekaterih še čiste. Vem, da te boli, ampak saj veš, to človeka jača!
OdgovoriIzbrišiKnjigica pa je čudovita. Obrazek v moji barvni paleti:) Čudovito si prekrila rane, ki ji dajo dušo.
Hvala, Maja: Naivna do konca in vedno verjamem, da so ljudje nekje globoko v sebi dobri :) vedno pripravljena dat še eno šanso.
OdgovoriIzbrišiŠe dobro, da se vsake toliko kdo tudi izkaže kot tak.
Po drugi strani pa potihem verjamem, da ima vsaka palca dva konca.
Čisto se strinjam z Majo! Žal tudi jaz vedno znova in znova delam iste napake in sicer da preveč zaupam ljudem. Verjetno se ne bom nikoli spremenila. Vsake toliko časa pa naletim na osebo, pri kateri mi odtehta vsa druga neuspela zaupanja, ki so se končala drugače, kot sem načrtovala. Verjemi pa, da se vseeno splača, pa čeprav ne prav pogosto.
OdgovoriIzbrišiŠe dobro, da knjigice nisi zavrgla. Super si jo opremila, obrazek pa ima zelo lepe oči, ki se čudovito lesketajo!
Ko smo se pred več leti pogovarjali o tem, kakšne bolečine in trpljenje povzročajo eni ljudje, je nekdo, ki zame velja za zelo modrega človeka, dejal: "Ranjeni ranijo". Vedno bolj doživljam in ugotavljam, da to drži. Pomembno se mi zdi, da potem, ko nas ranijo, poskrbimo za celjenje ran. Če ne, bomo še sami koga ranili. Zate verjamem, da rane celiš. Tudi s krasnim ustvarjanjem. Tale deklica mi je med vsemi tvojimi skoraj naj, naj. Tako lep obraz ima, da bi jo kar gledala.
OdgovoriIzbrišiSonja, lepo bodi!
Oh, kaj bi jaz brez vas ♥ ♥
OdgovoriIzbrišiZ vami so rane hitreje zaceljene in ustvarjanje še bolj prijetno.
Hvala vam, ker ste z mano.
Takoj ko sem jo videla na FB mi je bilo znano ozadje in sem šla brat blog ;) Super si jo dodelala!O ranah in naivnosti teče beseda kar dostikrat. To pomeni, da nas je kar nekaj naivnic, ampak... pomembno je, da vstaneš, si očistiš rano in greš naprej ;)
OdgovoriIzbrišiNaslovnica je enkratna in prav je da je nisi zavrgla. Všeč mi je dodatek ur, ki dajejo vtis, kot da plešejo v prostoru.
OdgovoriIzbrišiJa, jaz sem se kar s težavo naučila (in se še učim), da ni treba vsem bližnjim vsega zaupati. Sploh sodelavcem, s katerimi preživiš 8 ur, se moram včasih kar zadržati, da vsega ne povem. Pred nekaj leti sem ugotovila, da so ljudje kot palice, na katere se lahko nasloniš. S to razliko, da nekatere palice takoj počijo, druge pa zdržijo viharje. In ti se moraš naučiti prepoznati katero palico imaš ob sebi in potem ne smeš pričakovati od šibke vejice, da preživi s teboj vihar.
Sliši se tako enostavno, pa ni.
Ohhh, všeč! Lepa deklica je nastala. Lekcija je pa tudi kul, ne? DA se vse da pokrpat?
OdgovoriIzbrišiČudovita deklica! Le malo otožno gleda.... mogoče zato, ker sem prebrala tvoj sestavek in se mi zdi, da vidim v njenih očeh tvoje razočaranje, žalost.
OdgovoriIzbrišiTudi sama sem bila in vem, da še bom žrtev zaupanja. Pred leti sem zdaj že pokojni sodelavki rekla, da bi si želela biti takšna, kot so drugi; brez vsakega kančka vesti in čuta za druge. Pa mi je rekla, da narobe razmišljam... želeti si moramo namreč, da bi bilo čimveč ljudi takšnih, kot smo mi sami. Le tako bo svet lepši, boljši... Mogoče bo enkrat res tako. Mogoče.
Čudovita je :-))
OdgovoriIzbrišiOh, kot da bi brala kaj mojega... Sem čisto ista in ravno te dni sem tudi jaz dobila porcije presenečenja. A je kaj takega v zraku??
OdgovoriIzbrišiLepo si preoblikovala naslovnico!
Ta obrazek je pa meni osebno najlepši do zdaj. Kot porcelanasta punčka se mi zdi. Držim pesti, da se ti življenje uredi tako kot želiš, doma in v službi.
OdgovoriIzbrišiPrekrasno deklico si naredila. Upam, d aje pozdravila vse rane, mhmhm ja naivnost je vražja reč.Ampak kaj moremo takšni smo, zase vem , da hitro pozabim in me občasno spet zanese tja, kamor ni treba :-)
OdgovoriIzbrišiMi je všeč tista o palicah, res se vse življenje učimo. Res je ena taka otožnost v očkah tvoje deklice. Se spomnim, ko nam je en profesor za risanje rekel, da v bistvu stalno rišemo avtoportret. Bo prišel tudi čas, ko bodo tvoje deklice bolj vesele!
OdgovoriIzbrišiKnjiga je res unikatna in nikoli več ne bo takove :) Zaradi tega ima posebno mesto v mojem srcu.
OdgovoriIzbriši