Le kam čas beži?

Tudi meni se zgodi, da enostavno ne ustvarjam nič. Oz. vsaj zaključim ne ničesar. Na mizi in povsod okoli imam kup na pol narejenih ali pa skoraj narejenih izdelkov, slik, knjigic, nakita. Ko pa se vsedem za mizo, da bi se česa lotila, ne vem ne kako, ne kaj naj. Ali pa polna idej nimam časa ustvarjat :)
V neustvarjalnem delu življenja se mi je nabralo vsega preveč in zdaj čakam, da se dnevi počasi vrnejo v stare tirnice, da se ponovno umirim in bom spet lahko ustvarjala.
Hvala vsem, ki ste opazile, da me ni. 

Že par dni se borim z virusi, kiham in smrkam, pa vse me boli, kot bi imela "muskelfiber". Za kako pospravljanje ali kuhanje nisem spravila skupaj dovolj volje. Me je pa zamikalo poskusit narisat obraz v mojo prvo doma izdelano klasično šivano in lepljeno knjigo.
Eno stran prej krasi popolnoma nerealen obraz, tale je narisan po fotografiji v reviji. Ja, tudi to sem morala poskusit. Verjetno bo po barvanju malo manj realen :)
Za prvi poskus sem zadovoljna. In hkrati dovolj realna, da vem, kje so še možnosti za izboljšavo :) Pa se spet obeta vaja, vaja.. in še veliko vaje :)

Don't know where my mojo has gone. Table is full of unfinished projects, paintings, books, jewelry.. but I just can't move forward. 
After couple of days fighting with viruses I decided to try drawing a face after a magazine picture. I've used my first home sewen book. I'm kind of satisfied with the result, but also know what I could do better next time. 'Couse there will be next time :)