Ustvarjalno v kuhinji

Pa tokrat nisem pekla polija, ampak taboljši kruhek za praznik. Kar tako na približno zmešan iz bele moke, z mlekom in maslom. Njams, je pasal za večerjo. Potem pa ga že ni bilo več :(

Pa še recept za Loddelino:
Čisto natančen ne bo, ker sem količine bolj na približno merila :)
Dobrih 40 dag moke (toliko mi drži ena plastična posodica z merami za tekočine, moko...), malo francoske, ki nam je ostala s Korzike in malo naše za vse uporabe sem dala v posodo mikserja.
Čez moko na sredino nadrobila slabo polovico kocke svežega kvasa.
Ob rob potresla žličko soli in na kvas stresla zvrhano žličko rjavega sladkorja.
Zalila s skoraj 300 ml mešanice mleka in vode. Nekje tričetrt mleka, kot se ga je prekladalo po hladilniku, in preostanek vode. Količino vode prilagajam gostoti testa, saj niso vse moke enake. Nekatere so bolj suhe, druge manj. Testo zdaj delam bolj mehko in pocasto, včasih sem delala pretrdega.
Ko sem že vklopila mikser, sem noter stresla še dobro žlico masla.
Mikser je ene 15 minut mesil, nato pa sem testo pustila vzhajati eno uro. Malo sem pozabila nanj, priznam :)
Ko sem zadovoljna s količino testa v posodi, vklopim mikser samo toliko, da naredi en krog in testo malo upade.
Na pekač položim peki papir, nanj potresem malo moke. Ne zaradi testa, zato da dlani v njej potapkam, preden oblikujem štručke. Le tako se mi ne prilepi vse na dlani.
Kruhke prekrijem s krpo in jih pustim počivati toliko časa, kot traje, da se pečica segreje na 200. Pečem pa toliko časa, da mi je barva všeč. Nisem bila pozorna na uro, res ne :)
Čist enostavno, pa vseeno dobro, da smo se pregovarjali, kdo dobi še kak repete :)

Yesterday I have been creative in my kitchen. But it was not polymer clay baking, I was baking bread. With milk and butter. We ate all of it for dinner :)

Hišne dogodivščine - leteče

Hišne dogodivščine se nadaljujejo :) Balkon pod streho je poln malih bobkov, pogled gor pa razkrije tudi lumpe, ki so krivi za to. Cel dan čebljajo, čeprav sem mislila, da podnevi spijo.
Ampak so pa toooook luštni, tile tamladi ♥ ♥ ♥

Upam le, da se bo kaj videlo na povečani fotki.


Living in a house brought some interesting changes. Balcony under the roof is full of little drops of poop last days. When I looked up I found those little ones, guily for it. They are sooo cute, chatting all day long. I thought they are asleep at day. Hope you can see anything at max picture.

Huda kriza

Ko odprem vrata, moj "kotiček-to-be" še vedno izgleda takole in bo tak vsaj še en teden, če ne dva :( Mize še ni, večina materiala pa je zloženega po škatlah, tudi slučajno ne vem, kje vse po kleti.

Ko je kriza huda, je dobra tudi sploščena rolica WC papirja oblečena v strani stare odpisane knjige :) Še dobro, da sem na dopust pred selitvijo v nahrbtniku nesla nekaj osnovnih pripomočkov za barvanje. :)

After moving from our city-apartment to village-house my future creative space still looks like total mess, when I open the door. No desk, craft "toys" stored in boxes somewhere in the house.
When I really miss to create, even toilet paper roll covered with old book's page is good enough. Luckily I have stored some paints at hand before moving.

Spet sem tu po poletnih avanturah :)

Prva avantura je bilo prav gotovo dopustovanje na Korziki. Letos v drugem kampu in nič več v šotoru. Smo se raje odločili za hiško. Kamp je lep, čist, plaža prostorna, polna peska, ki pa ni moteč. Vsaj meni ne več.
Pa vendar je bilo letošnje dopustovanje drugačno. Večinoma z izrisom mer in z Ikeinim katalogom v naročju. Namesto, da bi uživala na morju, sem se ukvarjala z eno večjih avantur, ki se jih lahko lotiš v življenju. Ki se je že dalj časa kazala tudi skozi moje ustvarjanje, saj sem povsod tlačila hiške :)
Takoj po prihodu z morja smo se začeli selit iz blokovskega stanovanja v enem od ljubljanskih naselij v hiško v majhni, skoraj pozabljeni vasici. Pravijo, da je zadnja pred Gorenjsko :)
Saj bi raje napisala, da smo se preselili, pa bo še trajalo, da bomo res tu doma, da bodo vse obleke in drugi pripomočki našli svoje mesto v omarah, da bom vedela, kje je kaj.
Občutek je pa že zdaj dober in verjamem, da bo tak ostal. Se bomo že potrudili.
Po nekaj dneh suše, so danes končno priklopili internet.
Ker škatel in opreme enostavno ne morem več nosit, imam občutek, kot da imam roke do tal, si bom za pavzo šla ogledat vaše bloge. Verjamem, da ste veliko lepega ustvarile v tem času.

Kakšna slikica pa kdaj drugič :)

Dolga pot do prave oblike

Ribez obožujem v obliki precej kiselkaste marmelade, ki vsebuje tudi ne povsem speštane lupinice in semena. Lani so me prepričali v sladko žele obliko, pa ne gre v promet. Razen na sacher torti :)
Tako kislo z veseljem namažem na kruh z maslom, ali pa segreto polijem preko vaniljevega sladoleda, namažem v pecivo.. Ampak do tja bo še dolga pot.
Že obiranje več kot 10 pošteno obloženih grmičkov včeraj je bilo lep podvig. Danes pa moram slabo polovico nabranega, kar sem prinesla domov, prebrati, osmukati z vejic in predelati.
Trenutno sem na 1,5 kg očiščenih jagodk.. in več kot toliko me še čaka. Le kje naj staknem voljo? :)))))

Medtem pa spet vzhaja testo za rogljičke iz prejšnje objave :) Njaaams :)
Če bi bila malo manj gospodinjski tip, bi imela verjetno brezhibno urejene nohte, vseh 20, nič viška dlačic in do zadnjega lasu urejeno frizuro, brez sivih las, jasno.
Pa vse to raje zamenjam za marmelado in rogljičke :) Čeprav si jih moram sama narest :)


PS: Marmelada je božanska, ravno prav kisla za obliznit vseh deset prstov, zajemalko, posodo, kuhalnico.. vse, kjer je kakšna kapljica :)

Lahko se odločiš..

Lahko se odločiš, da si karkoli :) Npr. srečna.
Velikokrat se mi zdi, da je dosti odvisno od naših odločitev. Še vedno se dostikrat spomnim na rek, da je kozarec lahko na pol prazen ali pa na pol poln.. kakor želiš. Občutek pa je povsem drugačen :)
Mini platence 10 x 10 cm sem uporabila v enem od tečajev, ki sem jih pridno obiskovala. Pa tehnika nekako ni šla skupaj z mojim ustvarjanjem, še manj pa barve s tečaja in je platno ostalo v kotu.
Danes se mi je zdel tak poseben dan, ko sem lahko karkoli. In tudi platno z osnovo, ki mi ni všeč, lahko postane nekaj meni ljubega. 
Tako sem med sodelovanjem pri dečvinem učenju na mizo zložila samo nekaj barv, čopiče in se lotila platna. Najprej druga osnova, pa na hitro skiciran obraz. Sem mislila, da bo hitro končana. Ker pa se je izpolnjevanje delovnega zvezka kar vleklo, sem tudi jaz nanašala nove in nove plasti, na mizo zlagala dodatne medije in barve, si skoraj zalila kavo s čistilom za čopiče.. in zdaj je taka, da mi je všeč.
Ja, lahko se odločiš, da si karkoli :) in tako je tudi ta slika postala nekaj povsem drugega.

Vmes sem skuhala kosilo in spekla kvašene rogljičke, polnjene z domačo jagodno marmelado, letošnjo :)

Od blizu in od daleč

Od blizu, še posebej če se v relief ujamejo zadnji sončevi žarki, so vidni vsi hribčki in dolince.

Od daleč pa je slika povsem drugačna.Srečne hiške :) Ne vem, če so že dokončane.. mogoče jutri še kaj spremenim :)

When you take realy close look at this painting, you can see all the bumps, but from a distance it's a totaly different picture. Happy houses.