Dolga pot do prave oblike

Ribez obožujem v obliki precej kiselkaste marmelade, ki vsebuje tudi ne povsem speštane lupinice in semena. Lani so me prepričali v sladko žele obliko, pa ne gre v promet. Razen na sacher torti :)
Tako kislo z veseljem namažem na kruh z maslom, ali pa segreto polijem preko vaniljevega sladoleda, namažem v pecivo.. Ampak do tja bo še dolga pot.
Že obiranje več kot 10 pošteno obloženih grmičkov včeraj je bilo lep podvig. Danes pa moram slabo polovico nabranega, kar sem prinesla domov, prebrati, osmukati z vejic in predelati.
Trenutno sem na 1,5 kg očiščenih jagodk.. in več kot toliko me še čaka. Le kje naj staknem voljo? :)))))

Medtem pa spet vzhaja testo za rogljičke iz prejšnje objave :) Njaaams :)
Če bi bila malo manj gospodinjski tip, bi imela verjetno brezhibno urejene nohte, vseh 20, nič viška dlačic in do zadnjega lasu urejeno frizuro, brez sivih las, jasno.
Pa vse to raje zamenjam za marmelado in rogljičke :) Čeprav si jih moram sama narest :)


PS: Marmelada je božanska, ravno prav kisla za obliznit vseh deset prstov, zajemalko, posodo, kuhalnico.. vse, kjer je kakšna kapljica :)

Lahko se odločiš..

Lahko se odločiš, da si karkoli :) Npr. srečna.
Velikokrat se mi zdi, da je dosti odvisno od naših odločitev. Še vedno se dostikrat spomnim na rek, da je kozarec lahko na pol prazen ali pa na pol poln.. kakor želiš. Občutek pa je povsem drugačen :)
Mini platence 10 x 10 cm sem uporabila v enem od tečajev, ki sem jih pridno obiskovala. Pa tehnika nekako ni šla skupaj z mojim ustvarjanjem, še manj pa barve s tečaja in je platno ostalo v kotu.
Danes se mi je zdel tak poseben dan, ko sem lahko karkoli. In tudi platno z osnovo, ki mi ni všeč, lahko postane nekaj meni ljubega. 
Tako sem med sodelovanjem pri dečvinem učenju na mizo zložila samo nekaj barv, čopiče in se lotila platna. Najprej druga osnova, pa na hitro skiciran obraz. Sem mislila, da bo hitro končana. Ker pa se je izpolnjevanje delovnega zvezka kar vleklo, sem tudi jaz nanašala nove in nove plasti, na mizo zlagala dodatne medije in barve, si skoraj zalila kavo s čistilom za čopiče.. in zdaj je taka, da mi je všeč.
Ja, lahko se odločiš, da si karkoli :) in tako je tudi ta slika postala nekaj povsem drugega.

Vmes sem skuhala kosilo in spekla kvašene rogljičke, polnjene z domačo jagodno marmelado, letošnjo :)

Od blizu in od daleč

Od blizu, še posebej če se v relief ujamejo zadnji sončevi žarki, so vidni vsi hribčki in dolince.

Od daleč pa je slika povsem drugačna.Srečne hiške :) Ne vem, če so že dokončane.. mogoče jutri še kaj spremenim :)

When you take realy close look at this painting, you can see all the bumps, but from a distance it's a totaly different picture. Happy houses.

Dan za pospravljanje

Danes je bil čisto pravi dan za pospravljanje. Pa ne tisto klasično, ko s cunjo prah okoli podiš :)
V petek sva z vrta prinesla kar zajeten kupček jagod. Nekaj smo jih pojedli, nekaj zmiksali v smuti.. nekaj pa jih je ostalo. Saj bi jih pojedli, če ne bi šla včeraj na trg :)
Tako sem jih danes nabrala za pol kg, jih očistila in skuhala letošnjo prvo jagodno marmelado. Za v en kozarec je je bilo preveč, za dva premalo :) Ker vem, da bo šla hitro v promet, kozarčkov niti označila nisem.

Sem že omenila trg? Hja.. tako kot na vrtu tašči ne znam rečt ne, ko mi v vrečko nalaga sveže pridelke.. tako tudi na tržnici ponavadi pozabim, kakšna je realna količina, ki jo bomo pojedli. Ko pa je vse tako mamljivo, sveže, dišeče.. Tako sva včeraj poleg goriških češenj, po katere sva šla, prinesla domov še marelice. Saj vem, da je prezgodaj, da bi bile res dobre :) Danes so kazale že malo manj lepo sliko. Za v marmelado so se mi zdele premalo sladke, pa sem jih pospravila v pecivo. Tako hitro, na skodelice zmešano. Z rjavim sladkorjem in krušno (polbelo) moko. Njaaams.. sem noter pa kiselkasto sadje super paše :)

Pa materiala za pospravljanje še ni bilo konec. V petek sem domov prinesla tudi svežo čisto mlado solatko in špinačo. Čez teden grem zdaj, ko je topleje in paše lahka hrana, dostikrat v solatni bar pri Sobi po solato. Čez vikend me kdaj zamika, pa se mi zdi preveč dela z njo :) Danes pa sem se lotila hladilnika.
V skledo sem najprej naložila solato in špinačo, dodala korenček, koruzo, na koščke narezala kos sira, ki ga na tržnici kupujemo pri Pustotniku. Pa malo mozzarele, tuna, kuhano jajce in za konec balzamični kis. Če s tuno v paketu ne bi prišlo olje, bi verjetno dodala bučnega.
Zraven je prav lepo pasal kruhek, ki sem ga v soboto dobila na stojnici eko kmetije Turinek. Še pridem :)

It's been a bussy day in my kitchen. Made my first strawberries' jam this year, baked a cake and made a mixed salad out of fresh vegetables with added cheese and tuna.

Skoraj pozabila

Že kar nekaj časa je, kar sem nazadnje delala kakšno čestitko. Nekako ne najdem časa, čeprav vem, da imam materiala več kot dovolj doma. Še bloge tujih čestitkaric sem nehala spremljat, ker jih je preveč.
Tako sem skoraj pozabila pokazat čestitko, ki sem jo naredila pred dnevi.
Z malček treme na začetku, potem pa je steklo :) O ja, še paše :)

Quite some time has passed since I've made my last card. Even stopped to follow carmakers' blogs, couse there was just not enough time for all.  So I almost forgot to show you this one, made couple of days ago.  Enjoyed the proccess.

Zdaj pa vem, za kam bo :)

Ko je danes dečva na skiro obesila grdo plastično vrečno z nujnimi potrebščinami za popoldansko potepanje (beri: mačja hrana, kruh za račke, ...), sem se spomnila torbice, ki jo je na blogu pokazala Maja. Prvotni model sem že pred časom videla pri Marički, pa me ni prepričal. Druga varianta pri Maji, taka z dnom, pa je delovala že bolj uporabna.
Najprej sem zagrabila temen jeans in si takoj premislila. Naj bo nekaj bolj nežnega :) Zalog blaga imam kar nekaj, tako da naloga ni bila pretežka. Kroj sem sprintala, na mizo položila podlogo, poiskala nožek, pa je šlo.

Še zašita je bila prav hitro. V šiv na notranji strani sem všila trak s karabinom, da nanj dečva lahko pripne ključe.
Najprej so mi šli vsi tisti reklamni trakovi za okoli vratu rahlo na živce. Povsod so ti jih tlačili v roke. Ampak samo dokler nisem ugotovila, da se da karabinčke uporabit :)

Ravno preden je šla spat, sem ji pokazala torbico. Pravi, da je super :) Dete zadovoljno, mati zadovoljna :)

Že med šivanjem pa sem se spomnila, da sem tudi jaz v hudo neugledni plastični vrečki danes nesla solato iz solatnega bara pri Sobi. Tako bom lahko kmalu ponovila vajo in pri drugi torbici opravila tudi nekaj izboljšav. Pred krojenjem pa moram nujno še po eno solatko, da bom vedela prave mere :)

Danes pa .. nič za pokazat :)

Vsake toliko zapaše kak prost dan. Današnji naj bi bil tak, poln ustvarjanja, opravkov, dokončanih projektov. Pa je vse ostalo pri nekaj malega opravkih in potepanju, uživanju v prijetni družbi. Nimam česa pokazat :)

Lahko vas le povabim k branju zanimivega zapisa, ki sem ga našla ob brskanju po netu: Stop competing, start winning.