Mačjelovkina muca drugič

Če imate jutri v planu nakupovanje, lahko to opravite tudi v Intersparu Vič v Ljubljani in sproti obiščete še stojnico Mačjelovke, društva za pomoč prostoživečim mačkam. Prijazne punce vam bodo povedale kaj o problematiki muc in skrbi zanje, ter vam ponudile luštne skodelice, podloge za miške, koledarje..
Sama jim bom pomagala s tole knjigico. Upam, da bo komu dovolj všeč, da bo z nakupom omogočil pomoč prostoživečim mucam.

Čist simpl copati .. pa spet ne :)

Med pospravljanjem po omari sem našla že skrojene dele za filc copate.
Preden me kdo določi, da kopiram cort copatke iz slovenskih trgovinic, naj hitro povem, da so tile narejeni po kroju, ki je bil pred leti objavljen v reviji Atelje.
Spodnji del oz. podplat je narejen iz filc podlag za krožnike, ki sem jih pred časom kupila na razprodaji v Mullerju. Takrat sicer nisem vedela kaj bom z njimi, danes pa mi je kar žal, da jih nisem kupila več. Zelene sem porabila pred časom, roza zdaj, čakajo pa le še rumeni. Pa ne bodo dolgo, saj bi hčera tudi take copatke.
Ko sem našla dele, sem si rekla.. tole bo pa na hitro, samo skozi šivalni stroj spustim in bo. Še sama ne vem, kdaj so postali takole kiči.. sem se tam nekje sredi šivanja perlic spomnila, da naj bi bili simpl :)) dodatki so izrezani s hroščkom in šablonami. Hroščkove režejo lepo, Bosskutov metuljček pa mi je dal malo več dela.

DODANO KASNEJE:
Vse, ki mi pošiljate maile s prošnjo po kroju, prosim, da stopite do najbližje knjižnice, pobrskate med revijami Atelje in si kroj same prerišete.

Mačji našitek za ljubiteljico mačk

Poleg izdelkov, ki jih pokažem tule, nastaja še veliko oblačilc za dečvo, ki gredo večinoma v promet še pred oz. brez fotografiranja. Še vedno najraje nosi tisto, kar zašijem sama doma. Zašito včasih poriševa ali pa na oblačilo našijem kak našitek.

Dostikrat sem že rekla, da je šivanje moj najstarejši hobi.. saj sem začela na roke šivat oblačilca za punčke že sredi osnovne šole, med počitnicami pri babici v Prlekiji. Uporabila sem vse, od ostankov zaves pa do ostankov njenih predpasnikov. Doma pa sva z mami vezli, nakupila pa mi je tudi vse pripomočke za tehnike, ki nje niso zanimale: za tapiserije s tistimi hecnimi iglami z zanko, makrameje, gobeline. Niti spomnim se ne več, kdo me je naučil štrikat in kvačkat.. še danes pa se spomnim štrikanega kompleta za mojo Barbie punčko, ki sem ga naredila enkrat v osnovni šoli. Pa bermuda hlač, ki so imele pas, "faudke", namesto zadrge zavezovanje z vrvico v stilu vezalk :)
Konec osnovne šole pa sem se prvič vsedla za šivalni stroj in od takrat, razen nekaj daljših pavz, šivam. Zase, za otroka, nekoč sem tudi za prijateljice, pa žal zdaj ni več časa.

Zaradi krize žal ni več dobiti Kenzo materialov za majice, se mi pa občasno nasmehne sreča v Kilometru in tam najdem kakšno res dobro blago. Sicer se ponj odpravim v Lokino trgovino v Škofjo Loko. Tudi Svet metraže ima veliko izbiro, le da se tam nekako ne počutim dovolj "doma".
Tale dečvina trenerka je narejena iz na spodnji strani rahlo kosmatenega jerseya. Našitek pa je izdelan iz tankega samolepilnega žameta, ki sem ga po robovih prešila. Ne zato, ker bi bilo treba, ampak ker mi je bolj všeč tako.

Tudi te hlače bi verjetno šle v promet mimo fotoaparata, če ne bi vedela, da bo tale na roke na hitri zrisan in nalikan motiv všeč eni bejbi, za katero upam, da sploh kdaj pogleda sem :) Mojčka, tale fotka je samo zaradi tebe :)

Novoletne zaobljube - nikoli ne reci nikoli :)

Ena od novoletnih zaobljub bo pri meni prav gotovo ta, da neham govorit, da kakšne tehnike pa res ne bom nikoli poskusila. Sem se že tako najedla zarečenega kruha :)
Včeraj sem pospravila zadnjo porcijo.
Na praznik sem odhitela do Arta po perlice, da sem lahko poskusila narest tele uhančke. Sem bila prepričana, da perlic pa jaz res nikoli ne bom takole uporabljala :)) Najbolj hecno je, da mi tiste novo-kupljene perlice sploh niso prišle prav, ker so bile prevelike :(
Kot ponavadi ob prvem poskusu, sem imela tudi tokrat kup težav. Najprej nisem vedela, s čem sploh prepletati. Bo laks dober, bi bila boljša nitka? Kako hudiča naj zavozlam konca laksa in ga skrijem, da se ne vidi na izdelku. Moram zategovat sproti, lahko na koncu??? Kako naj prepričam končan izdelek, da stoji lepo naravnost in se ne viha?
Ob obešanju na srebrni ketnici sem ugotovila, da so očitno v paketku prišle različno dolge. Pa sem morala zamenjat. In sem ob tem preščipnila eno od perlic. Tako da sem jo potem naknadno, po slikanju, odščipnila še na drugem uhančku. Tole včeraj je bilo pravo preskušanje trme, en kup zapletov ob sicer čisto enostavnem izdelku :) Da ne omenjam večernega fotografiranja in povsem meglenih slik :) Tale je bila še najboljša.
Za prvič bo OK, malo vegasto, ampak z ušes pa lepo bingljata.

Darila, darilca..

Večina decembra se vrti okoli darilc, spiskov, čestitk.. ponavadi za druge :) Danes sem se odločila, da pocrkljam kar sama sebe in si izdelam škatlico za tiste najbolj pogosto uporabljane recepte.
Da se da embalaže mleka koristno uporabit, sem videla že pri Jani in Nataši, danes pa sem prazen tetrapak okrasila tudi sama. Oblekla sem ga v papir, dodala nekaj papirja in čipk, pa je bilo. Pri izdelavi kartončkov za recepte mi je pomagala dečva. Zdaj moram samo še recepte v neki berljivi obliki spravit na kartončke :)

Bolj klasične božične barve

Pobarvane odtise je včasih treba tudi malo predelati, da pašejo k papirju, ki sem si ga izbrala. Tokrat sprememba barve le ni bila tako zelo uspešna, saj je ravno izbrana blazinica kot kaže ostala brez barve. Wauu.. pa bo treba kupit prvi refill.
Odločitev, da ne kupujem novega papirja, ampak uporabim stare zaloge, niti ni tako slaba. Se moram vsaj malo bolj znajt :) in tako v predalih odkrijem tudi pozabljene šablone, barve..

Ujet izziv

Kar nekaj motivov me čaka pobarvanih, da končno zberem nekaj volje za sestavljanje :) in posledično pospravljanje. Oooo, kok je luštno naložit na mizo ves (no, ne ves) papir, pa hroščka, pa rezalec, pa ShapeCutter, pa nekaj štanc.. tudi če ne rabim vsega :) samo kaj, ko je po čestitkanju treba vse to spet nazaj pospravit, če naj bi jutri kak zajtrk jedli na mizi :)

S to čestitko pa bom le ujela izziv. Postavitev je po predlogi za Mojo Monday.
Štampiljko sem dobila kot darilo pri CuddlyBuddly, ko sem imela težave z dobavo naročenega. Postavitev mašnice bom popravila jutri, ko bo 3D medij, s katerim sem poudarila zvezdice, res suh.

Z zamudo

Vsake toliko mi je kakšna postavitev za izziv všeč, pa se dostikrat zgodi, da je rok za izdelavo že mimo, ko se je jaz šele lotim :) Tako je tudi tokrat. Za izrez krogov sem iz predala spet potegnila Fiskarsov ShapeCutter in šablone.
Malce nestandardne barve za novoletno čestitko, vendar sem z njo zadovoljna.



Škratinja je pobarvana z mojimi novimi vodotopnimi voščenkami Neocolor II. Prav po voščenkasto drseče se barva z njimi, ko pa z mokrim čopičem razliješ barvo, se takooo lepo razlije. Jih pa nisem kupila za barvanje papirja :) To je bil le prvi test nove igračke.

Kuhani gumbi

Smrekica je bila že narejena, imela pink filcasto zvezdico na vrhu.. pa so mi vendarle bolj dišali gumbki. Še najhitreje sem do njih prišla tako, da sem premečkalo nekaj Fimo mase, namešala roza barvo, izrezala gumbke in jih na hitro skuhala v mikrovalovki :) Zdaj je pa OK :)

Filcanje se nadaljuje

Z dečvo sva doma, položeni od virusov, ona na novo, jaz še od prej. In tako s sabo po stanovanju prenašam škatlo s filcem in zvozljanimi prejicami ter šivam. Zdaj že v bolj mojih barvah.
Sem pa ugotovila, da je moja zaloga filca bolj boga. Nekaj slabše kvalitete, ki je bila v začetni škatli za filcanje, in nekaj malo boljšega, ki gre hitro h koncu. Ko se spomnim vseh tistih nežnih barv, ki sem jih videla na netu, ali pa vsaj tistega malo boljšega filca iz Prometeja.. še me čaka zapravljanje :)

Ptička še najlepše izgledata obešena, ko se prosto premikata. Tokrat počivata.

Nikoli konca tehnik..

Še če se omejim samo na tiste, ki jih imam rada, jih je preveč :)
Čeprav bi morala čestitkat, saj mi jih še kar nekaj manjka za naše domače potrebe, me že par dni kliče filc. Popoldan sem dečvo odpeljala na praznovanje rojstnega dne in si za tisti dve uri in pol pavze pripravila zaposlitev :) Mojo škatlo s filcem in povsem zvozlanimi prejicami.
Odločila sem se, da za čestitke ne kupujem več kaj dosti, imam kar nekaj zalog doma. Ker pa je zapravljati vendarle fajn, sem si pred časom privoščila nekaj novih prejic, med njimi tudi nesramno drago DMCjevo v barvi starega zlata. Čudovita je. Z njo so narejene svetleče pikice na pudingu. Ostale prejice pa še čakajo.. vem, kaj bom z njimi, le časa mi manjka.
Danes sem končala prvi okrasek, smrekica pa je še v nastajanju. Ko bo zašita, dobi še nekaj okraskov in trak za obešanje.
Barve pa.. no, niso tako zelo temne. Žal mi tole nočno fotografiranje ne gre najbolje.

Smrekica je končana, fotografirala pa sem še enkrat :)

Tagi po naše

Med blogi, ki jih redno spremljam, je že od lanske zime tudi blog Tima Holtza. Neee, letos pa res ne bom delala tagov, samo spremljala bom, baje :) Sem že prvi dan ugotovila, da vsega, kar rabim za prvi tag, nimam. Skoraj ne morem verjet, da obstaja nova prozorna Crackle barva, jaz pa o tem ne vem nič. Od prvega dne se že prepričujem, da je ne rabim :) Verjamete?
Danes je imel Narodni muzej Slovenije dan odprtih vrat, v sklopu katerega so potekale tudi delavnice za otroke. Izdelovali so knjižna kazala. Pa se kljub lepim načrtom z dečvo nisva pravi čas odpravili od doma in sva delavnico zamudili.
Da pa le ne bi ostali brez kazal, sva se izdelave, beri packanja, lotili kar doma.
Na papir sva v nekem zmešanem redu spravili: distress inke, odtise z Versafine blazinico, crackle barvo, Stickles bleščice, z zlatim prahom embosirano smrečico, malo Liquid pearl v zlati in nekaj glimmer mist biserne barve. Vmes greli s heat gunom, cefrali robove, senčili in na koncu dodali še nekaj "očesc" v luknjice. Ker se je uporabljeni papir malo zvijal, sem ga prilepila na perl trši papir, s katerim nas je na srečanju pred časom pocrkljala Čiračara.
Fotografija je bolj boga, enostavno je težko vse tele bleščeče dodatke spravit na ekran ob večerni svetlobi.
Ker pa je bilo packati luštno, bova verjetno tole skupno packanje še ponovili.
Mogoče pa bom morala jaz ponoviti tudi fotografiranje :))

Počasi začenjam z novoletnimi

Pa bo res treba začet z delom in pripravit nekaj novoletnih čestitk, da jih ne bom pošiljala po praznikih.
Danes sem se igrala z novima dvema štampiljkama, ki sta me pričakali v nabiralniku. Tile Whiff of Joy škrati so mi bili všeč takoj, ko sem jih opazila po blogih.
Oba motiva sta barvana z distress inki, senčena pa s kredami. Sem se spomnila moje prve ljubezni, skrite tam nekje v zadnjem delu predala. Luštno, nežno.. Še Cuttlebug je spet našel mesto na mizi, pa Scor-pal in Fiskarsov rezalnik papirja.
Za osnovo sem uporabila že prejšnjo zimo nakupljene papirje, izrezane snežinke in embosing prahce. Mogoče res ne bi bilo slabo porabit nekaj zalog :)

Uru ima konice čevljev in vezalke embosirane z zlatim prahom, streha hišice in ptiček pa sta poudarjena z Glossy Glaze 3D medijem.


Rdeče pobarvana Wee z muco ima nekaj poudarkov narejenih s Sakura stardust pisalom. Konice večjih snežink pa so embosirane z zlatim prahom. Tokrat sem imela pomočnika :) Ona pink pi(čk)kčasta pištolca tudi v moške roke prav dobro paše :)))



Ves čas sem imela občutek, da bi morala še kaj dodat, še kako 3D rožico, pa vejico, pa tekoče perle.. pa sem vse sproti tudi umikala. Taki sta čisto po mojem okusu :)

Uhančkanje in krača v gnezdu :)

Po malem vmes med kašljanjem in počivanjem mečkam in mečkam fimo, packam novo barvo.. in ko mi je končno všeč, je ne znam prikazat na fotografiji :( Tole zgleda tak "drekec-pakec", v resnici pa je bolj svetlo.. čisto nežno viola perl. Pa saj mica-shift nikoli na fotografiji ne zgleda prave barve :)

Tile prvi koščki niso izpadli kot bi morali, ko so bili pečeni, je vzorec na enem preveč neizrazit. Sem jih mislila kar stran vržt, zdaj sestavljeni pa se mi zdijo že čisto OK :)


Ko mi tisti prvi koščki po pečenju niso bili všeč, sem se lotila druge serije, saj mi je ostalo še nekaj namešanega fima. Vzorec je res bolj izrazit, sicer pa so enaki, le malce drugače sestavljeni.



Danes pa sem se lotila še enega hitrega projekta. Naša morska pujsa vsak začetek zime preleži v kotu kletke vsa našopirjena, dokler se ne navadi, da je bolj hladno. Tudi letos ni nič drugače, danes smo jo še kihat slišali. Pa sem se spomnila na toplo gnezdece, ki sem ga nekoč videla. Kje, se pa ne spomnim več :) Kos odsluženega bombažnega prta in ostanek velurja, pa je bilo. Najprej je le čudno gledala, kaj smo ji dali v kletko, nato pa le zlezla not. Ravno sem jo še uspela ujet za fotografijo, potem pa mi je obrnila tazadnjo, stegnila kračko in zadremala...varno skrita na toplem.

Ne gre in ne gre

Letos mi čestitke nikakor ne grejo, pa mi jih še kar nekaj manjka za domača novoletna voščila. No, saj je šele november :))
Včeraj me je poštar razveselil s pink paketkom, ki je vseboval naročeno iz trgovine CuddlyBuddly. Naročilo sem oddala že 27.10, ga plačala in potem čakala.. vedno manj potrpežljivo. Na koncu sem se odločila, da povprašam v trgovini. Na vprašanja, ki sem jih pošiljala na mail, s katerega so me obvestili o oddaji paketa, ni bilo nobenega odgovora, kar je bil razlog za dodatno skrb. Na srečo sem poskusila še preko obrazca na njihovi strani. Prijazen odgovor je prišel takoj in potem je tudi komunikacija stekla. Po vseh zapletih sem včeraj le dobila paket.. ki me je na moji domači pošti čakal od 9.11., ko naj bi naš nadomestni poštar pustil v nabiralniku obvestilo. Pa ga ni. Ker pridno prelistam vse reklame, pregledam vse kuverte.. ravno zato, da se kako obvestilo ne bi izgubilo.
Še dobro, da moj stalni poštar ve, da se pink paketkov ne vrača pošiljatelju. In mi ga je včeraj še enkrat dostavil.
Zaradi napada virusov sem doma in sem ga tako lahko prevzela in takoj pregledala. Na enega od naročenih artiklov bom morala še malo počakati, zato so me pocrkljali z eno od njihovih štampiljk.
In tako zdaj motiv ježka z darilom krasi čestitko.
Jaz pa grem nazaj v posteljo, viruske gret. Da me čimprej zapustijo in bom spet sposobna normalno funkcionirat. Čeprav je zdravnica rekla, naj ne prehitevam.. se je treba dobro pozdravit, sicer pridejo nazaj.

V lov za Pandoro

Na netu obstajajo candyji, darilca, nagrade.. in DARILA. Na strani Frišnega ponujajoča se Pandora prav gotovo sodi v tole zadnjo z veliko izpisano kategorijo.
In se tako zanjo grebem tudi jaz.. ne, ne privoščim nobeni drugi iz vrste niti pikice prednosti, ki bi jo dobila, če se še jaz ne bi šla drenjat v vrsto. :)

Prva zimska..

Že od poletja po tujih blogih spremljam novoletne čestitke. Mene pa je še kar držalo nakitkanje. Saj kak odtis pobarvam, začnem sestavljat.. pa se mi zdi, da mi ne gre več in pustim.
Tale je prva, ki sem jo sestavila do konca :)
Odtis snežaka sem nahrčkala pri Sandri, ga pobarvala z distress inki in premazala z Crackle Accents. Robovi so načeti kar s škarjicami in senčeni. Papirji so iz starih domačih zalog. Prav tako večina snežink, saj sem jih izrezala s hroščkovo šablono že lansko zimo. Snežinke sem pritrdila s 3D blazinicami in jih okrasila s snegom in bleščicami.
Pravzaprav je luštno imet nahrčkane zaloge.. odpreš predal, vzameš ven in uporabljaš.. še vse bo prišlo prav :)
Pa bo treba še kakšno naredit, saj vendar ne morem samo ene poslat.

Maričkina nagrada

Danes me je Marička pocrkljala s tole nagradico :)

Navodila naj bi šla takole:
Za odgovor lahko uporabiš samo ENO besedo (ni šans, ne gre :) )
Posreduj jo 5 najljubšim blogerjem
S tem jim tudi podeliš to nagrado
VELIKO ZABAVE!

1. Kje je tvoj mobilni telefon? pri postelji namesto budilke
2. Tvoji lasje? neukročeni
3. Tvoja mama? pogrešam
4. Tvoj oče? skoraj neopazen
5. Najljubša hrana? testenine
6. Sanje pretekle noči? službene more :(
7. Najljubša pijača? voda
8. Tvoje sanje/cilj? živeti mirno dolgočasno družinsko življenje
9. V katerem prostoru si? soba
10. Tvoj hobi? ustvarjanje
11. Tvoj strah? globoka voda
12. Kje želiš biti čez 6 let? kjerkoli zadovoljna sama s sabo
13. Kje si bila včeraj zvečer? doma
14. Nekaj, kar nisi? prijazna zaradi koristi
15. Mafini? vsake toliko
16. Na spisku želja? čaaaaas
17. Kje si odraščala? prlekija + ljubljana
18. Kaj si počela nazadnje? ponavljala naravoslovje z dečvo
19. Kaj imaš oblečeno? pižamo
20. Tvoj TV? lepo uspava
21. Ljubljenčki? zdaj morski prašiček, prej mački, nekoč spet mački :)
22. Prijatelji? malo, ampak ti veliko vredni
23. Tvoje življenje? gre vztrajno na bolje
24. Tvoje razpoloženje? sončkasto zadnje čase
25. Pogrešaš koga? nekoga, ki je trenutno v službi
26. Avto? pridno dela... trkam..
27. Nekaj, česar ne nosiš? cela v črnem
28. Najljubša trgovina? ebay
29. Najljubša barva? menjam vsake toliko
30. Kdaj si se nazadnje smejala? danes
31. Nazadnje jokala? ne spomnim
32. Najboljši prijatelj? veliko vreden
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? Radovna
34. Facebook? imam, še ne vem, zakaj
35. Kje najraje ješ? doma

Zdaj pa ostaja še zadnji del naloge, podariti nagrado naprej:
Prav gotovo bi jo vrnila Marički. Ker si jo zasluži.
1. Nelya - naj bo na prvem mestu nov blogec :)
2. Sandrca - ker je bila pozitivna tudi takrat, ko je sploh še nisem poznala in je taka še danes
3. Lenčka - njen stil barvanja, kombiniranja, da vedno čudovite rezultate
4. Nataša - ustvarja lepe dnevnike, ozadja, punčke..
5. še ena Nataša - ki se sicer oglasi poredko, ampak so mi njeni izdelki vedno všeč

Sproti..

Včeraj je bil pa res že zadnji čas, da se lotim obeska, ki naj bi ga naredila .. podobnega že pred časom narejenemu. Ko pa sem enkrat imela fimo v rokah, nisem mogla končat pri tistem enem in edinem kosu. Saj se še pečice ne splača prižigat :)
In tako je nastal nov komplet. Bela reliefna podlaga in krogci izrezani iz mokume gane palačinke, ki na pol uporabljena čaka v hladilniku. Polakirano s satin glaze-om.
Zdaj moram pa skrit tele ovalne modelčke, saj sploh ne znam več uporabljat drugih :)

Mini torbica

Med brskanjem po krojih sem naletela na simpatičen kroj za torbico. Tako za kake toaletne pripomočke ali drobižke. Kroj sem pomanjšala in preskusila, kako naj ga sploh sestavim. Ker je šlo za poskus, sem uporabila kar ostanek temnega jeansa in za podlogo belo roza karo blago. Izdelava ni, kot bi si jo želela.
Mi je bila pa tale mini torbica le dovolj všeč, da sem se odločila, da jo dokončam. In v ta del je pasalo tudi šivanje aplikacije potem, ko je bila torbica že narejena. Ni ravno najbolj pametna ideja:)
Ampak je šlo in zdaj jo imam. Čisto mojo mini torbico za drobižke. Spodnji rob je širok 10 cm.

Pita s čokolado in mascarponejem

Ob pogledu v korito in tale kup umazane posode me kar zvije. Pa vendar za vso to packarijo obstaja dober razlog :)

V testo sem zmešala:
300 g moke (1/2 ostre, 1/2 mehke ali Farino, ki je že zmešana), 1/2 pol zavitka pecilnega praška, 1 drobno jajce, 150 g margarine Rama, 80 g sladkorja, 1 žlico kisle smetane, malo soli in malo belega vina
Testo sem razvaljala in ga položila v okrogel pekač, prebodla in dala v hladilnik za 30 minut. Medtem sem segrela pečico na 175 stopinj in vanjo dala testo za 25 minut. Po receptu bi morala oblikovat rob, dat na testo fižol, da obdrži obliko.. pa to vedno "pozabim" :) Pečeno testo ohladim.

Nadev nastane iz:
250 g sira mascarpone, 400 g čokolade za kuhanje (tagrenke), 3 dl sladke smetane. Čokolado z 1 dl smetane v vodni kopeli zmehčam in ohlajeno zmešam s sirom mascarpone in preostalo stepeno smetano.
Po vrhu po želji potresemo s praženimi lešniki. (tokrat pri nas brez :) )
V receptu piše, da količina zadošča za pekač, premera 20. Pri nas ponavadi iz te količine naredimo dve piti s premerom 26 in eno zmrznemo, da je ne zmanjka prehitro :)
Aja, saj res.. recept je iz knjižice Rama recepti za ljubitelje peke.

Čeprav bi morala sama pomit, bi bilo vredno, saj se bomo zdaj sladkali s tole čoko pito.

Burano na hitro

V zadnjem času se je po skoraj vseh večjih podjetjih razpaslo organizirano "team-buildanje". Ob razkropljenosti po pisarnah, vedno večjem obsegu dela, povsem različnih nalogah in stalnem hitenju s sestanka na sestanek je kak dan bolj na off in zdaj lahko rečem tudi v dobri družbi čisto dobrodošel.
Lanskoletni dogodek je bil do minutke organiziran, tekmovalen, saj smo po skupinah poskušali čim hitreje in čim bolje rešiti naloge. Gradnja tima? Nikakor. Prijeten dan? Še manj.
Zato smo se letos taki organizaciji uprli in hoteli bit skupaj kot oddelek. Sproščeno klepetat, se spoznavat, uživat v dobri hrani.. in točno tako je bilo.
Najprej smo se odpravili na beneški otoček Burano, od koder je tudi nekaj pripetih fotografij, ki sem jih poslikala kar z mobitelom z ladjice med približevanjem otoku. Fotoaparat je namreč ostal doma.
Za konec pa smo se odpravili na pozno kosilo na Domačijo v Šepuljah oz. Šajno. Čudovita lokacija, stavba noro lepa in čeprav kamnita izredno topla, hrana pa za obliznit vseh pet prstov.
Tako na Burano kot v Šanjo se bomo še vračali.

Zima prihaja

Med letnimi časi imam rada tista manj izstopajoča dva:
- pomlad, ko se vse prebuja in se počasi tajamo tudi ljudje ter
- jesen, ki se obarva v čudovite barve. Ni ga čez lep sončen, vetroven dan, ko si toplo odet.
Pri zimi ponavadi bolj čakam, da mine :)
Pa vendar tudi zima daje dovolj možnosti za ustvarjanje :)
Za začetek sem naredila snežaka za dekoracijo. Zašit je na roke iz ostankov flisa, pikice pa so narisane z sticklesi.

Nov b(r)log :)

Tole pa je že dogodek, ki ga ni za spregledat :) Celo Nelya ima svoj blog.
Zdaj pa samo še čakam, da pokaže svilo, filcanje, šivanje in vse ostalo, kar pride izpod njenih rok.

Nelyin blog vabi.

Kvačkanka

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem šla kupit perlice za kvačkanko. Za v.d.taščo, ki nas redno zalaga z zelenjavo z vrta. Patentkov za zapenjanje, ki ne bi bili preveč štorasti, mi je zmanjkalo, tako sem na eni strani naredila zanko iz polovične količine perlic, na drugi pa prečno nakvačkala "palčko". Pravi, da je super.
Ampak je zadnjič že omenjala, da je nekje videla eno podobno, samo da je imela spredaj na sredini še en tak veliiik obesek iz perlic :)) Mogoče enkrat :)
Postavitev za fotografiranje pa je tokrat prevzela dečva.

Preko vmesnih faz do končne verzije

Ta proces se mi dostikrat nekje na sredi ustavi.. in potem polizdelki nikakor nočejo postati izdelan nakit. Če drugega ne, za izgovor najdem kak manjkajoč dodatek :)
Tudi tokrat bi skoraj ostalo tako, saj se mi je zdelo, da bi obesek moral viseti na beli oz. frostie buna vrvici. Ki je nimam :)
Po poskusu z belo bombažno vrvico pa mi je bilo jasno, da tako obesek izgubi glavno vlogo. Sem hitro poiskala srebrno verižico in mi je zdaj bolj všeč.

Jedkanje na ostankih

Nekaj poli ostankov sive, srebrne in črne sem spackala skupaj že pred časom. Mečkanje deluje tako pomirjujoče :) Kaj bi z nastalim poli-kakcem, pa že nisem več vedela. Čeprav temno siv, se je prav lepo svetlikal.
Danes sem ga razvaljala in jedkala z enim od laserskih printov iz zaloge. Delčke sem spekla na prerezanem kartonastem tulcu, na katerega je bil nekoč navit ovijalni papir, da so malce upognjeni. Po peki sem črte pobarvala s srebrno barvo, robove pa s srebrnim Krilonom. Nosilci za uhane so srebrni, ne zgolj srebrne barve :)

V živo mi je bolj všeč kot na fotografiji :) Realne barve so še temnejše od obeska.

Nerodna reč

Ko nekomu obljubiš obesek, potem pa se ta čudežno izgubi. Vem, da sem ga nosila sabo v trgovino, ker naj bi kupila ustrezno vrvico, ampak potem je bil doma.. in čakal, da ga odnesem na pošto. Ko sem ga mislila oddat, pa je presneta reč izginila. Pospravila sem pult, pregledala nekaj drugih odlagalnih površin, obeska ni :(
Kaj čem drugega.. poskusit narest nekaj podobnega in upat, da bo nesojeni lastnici prvega všeč. Obesek je obešen na zlato usnjeno vrvico.

Čisto nič poštirkano :)

Tako kot marsikomu, tudi meni tale jesen jemlje energijo, radira ideje .. časa pa imam že tako premalo :)
Premalo za vse tisto, kar bi rada preskusila, naredila.. ali pa dokončala na pol narejeno. In porabila vsaj del zalog materiala ter pripomočkov, ki jih imam doma.
Ravno ogled zalog me je odvrnil od obiska sejma Abilmente v Vicenzi ta vikend. Ne verjamem, da bi uspela it samo na ogled, bi verjetno spet nekaj reči "nujno" rabila. Čeprav bi potem ti "nujni" nakupi spet stali v omari. Kaka malenkost že zmanjka, tisto pa sproti dokupim.

Tale končni izdelek je nastajal postopoma, vsakič, ko sem imela malo časa, sem se lotila enega dela :)
Najprej sem iz malo težjega belega papirja izrezala prav velike notranje dele. In nato vsakega z obeh strani poškropila s spreji z bleščicami v različnih barvah. Ker pa nisem hotela, da se celi lističi svetijo, stekleničk pred špropljenjem nisem pretresla. Na suhe lističe sem brez posebnega reda odtisnila nekaj štampiljk. Pri prepogibanju mi je prav prišel moj ScorPal. Čeprav ni stalno na mizi, ga pa pogosto uporabljam. Še vedno sem navdušena nad lepimi prepogibi.


Nekje vmes sem se lotila še priprave platnic. Lahko bi bile iz lepenke, oblečene v papir.. ampak to je preveč enostavno, lepo, poštirkano :)) Ne, naj bo enkrat nekaj, česar še nisem počela.
V poli mi ju pa tudi ni bilo za oblačit :) kdaj drugič mogoče.
Pa sem izrezana kosa lepenke pobarvala, poštempljala, s prsti popackala, po robovih senčila.. Počutila sem se prav dobro :) kot otrok, ki še sme neobremenjeno packat in se ne obremenjuje z rezultatom. Za konec sem na prvo stran dodala še razlomljen okvir, ki sem ga izdelala iz lahke modelirne mase in kalupa, ki mi ga je prijazno naredila Dodo. Okvir sem prilepila kar z Glossy Accents, ki ga imam še vedno najraje za lepljenje 3D dodatkov. Hitro in dobro prime.
Luknjice sem v lepenko kar vrtala, pa bom do naslednjega poskusa poiskala kak drug način. Tele niso najlepše.

Nato je sledilo iskanje navodil za šivanje. Prav gotovo bi bilo lažje narest luknjice z BIA ali pa knjigico speti z obročki za knjige.. ampak tokrat sem hotela poskusit šivanje knjige. Prirodoslovni muzej je imel še lansko leto knjigoveške delavnice, za katere sem objave redno spremljala, udeležila pa se jih nisem. Škoda.
Šivanje pri tej knjigici je še malo štorasto, vegasto, saj sem sproti ugotavljala, kdaj smem in kdaj ne zategnit, koliko je ravno prav.. tudi listi niso povsem natančno poravnani. Bo naslednjič bolje. Ali pa mogoče na roke rezani in zašiti knjigi ni treba biti čisto po industrijsko pravilni? :) Kaj menite?
Kaj bom s knjigico, še ne vem.. mogoče bo šla za kako darilce ali pa ostala doma. :)
Pravzaprav bi si želela, da jo kdo uporablja.. jaz pa nimam navade pisat dnevnikov :(
Aja, še velikost.. 10 x 14 cm, ravno za eno čestitko.


Uporabljeno:
Papir: lepenka za platnice, 130 gsm papir za notranje liste
Barve: akrilne barve, akrilni gel medij, razpokajoče barve, StazOn za odtise na platnice, Distress inki za senčenja in odtise na notranjih straneh, Glimmer mist bleščice v razpršilih
Dodatki: okvir iz lahke modelirne mase
Orodja: čopiči, lopatka, vrtalni stroj, igla za šivanje
Štampiljke: Stempelglede

Papirčkanje

Včeraj me je med prekladanjem dečvinih knjig po mizi in ponavljanjem snovi zamikalo preverit, če še znam barvat z distresi :) Občutek sicer ni več tako domač, je pa še vedno fajn :)

Moja.. najlepša.. od Nataše :)

Že od njenih prvih poskusov dalje se navdušujem nad rezultati, rada spremljam napredek, všeč so mi vse slike po vrsti .. ampak tale je pa najlepša. Tudi če ne bi bila moja, bi bila najlepša :)
Ko je Nataša razpisala blog candy, sem se že pošteno na glas in nič kaj zadržano oglašala, da bi eno njeno deklico pa res imela. In jo imam, mojo, čisto samo mojo :)

Obraz je čudovit, všeč so mi odprte oči, barvna kombinacija, zeleno nagubano krilo, teksture... vse.

Slika NatasheMay, ki mi jo je danes prinesla.. za malico :) tako dobre malice že dolgo nisem imela.
Dopoldan je krasila mojo službeno mizo, zdaj pa ji moram najt kako dobro mesto doma.
Čeprav bi jo mogoče kar nazaj v službo nesla, tam res nujno potrebujem nekaj, kar me ohranja normalne volje.


Nataša, še enkrat hvala.. čudovita je.