Mačja kronika - popoldansko dremanje

Tina me je spomnila, da že dolgo nisem pokazala naših dveh kosmatih.. ampak popoldan onadva res nista za žur, spita. Zvečer sta pa preveč za žur in se ju ne da fotografirat. Pravzaprav bi ju bilo kar težko ujet v neki razstavni pozi.

Miki je pravi mačji gospod, z dlako vred ga je pri enem letu starosti dobrih 6 kg. Ve, da je lep, res :) Vsaj glede na gosposko vedenje. Včasih pa se le spozabi in nori okoli, se igra, poskakuje. No, vsaj večer, ko bi šli mi spat, se začne norenje, ko en drugega podita okoli. Ne predstavljam si več, da bi imeli samo enega.
Nani je prava mala razbojnica. Vsakič, ko kje začne kaj šumet, se podirat, vemo, da je ona zraven. Najraje si za igračo kaj sposodi iz kante za smeti ali pa pri meni pospravi poličke, ki jih doseže. Cela zgaga. Ampak taka simpatična zgaga.
Ko se zvečer umirita, zdaj ko je bolj hladno, spita na moji strani postelje, kar sploh ni zabavno. Vsakič, ko se ponoči hočem obrnit, se spomnim nanju in se zbudim. Da preverim, kam lahko prestavim noge. Kot bi imela otroka v postelji. 
Zadnjih nekaj dni, ko tudi dneve preživljam v postelji, mi delata družbo in dopoldneve prespita poleg mene. To pa paše :)

Takole si počitek popoldan privošči Miki:

Za Nani sem izdelala blazino, na kateri spi le takrat, ko je preko nje razgrnjena moja vrečka za kosilo, ki je postala vrečka za pletenje. Vsaj dokler ni postala obvezen dodatek mačkine blazine. Ne vem, v čem bom zdaj štrikarijo okoli nosila..