Naš novi družinski član

Da bomo enkrat imeli mačka, je bilo tako jasno. Le kdaj in od kod se nismo zmenili. Potem pa sem šla prejšnji teden jaz po jajca h kmetu, kamor redno hodimo. Vedela sem, da imajo mlade mucke, ko pa sem videla tega revčka, mi je bilo jasno, da bo kmalu naš. Danes mi je žal, da ga nisem popokala kar takoj, saj je bil takrat še v boljšem stanju.
Trenutno je bolhast, garjast, prehlajen, popraskan od mačjih spopadov, eno oko ima pošteno vneto in ni nujno, da bo še kdaj čisto dobro. Dišal pa je tudi čisto po "štalsko".
Danes sva šla ponj. Ko ga prvič nismo priklicali, sva se malo kasneje vrnila. Spakirala sem ga kar v transporter, ki smo ga uporabljali za morsko pujso, ko pa je tako majhen.
Je pa hecen, takoj, ko se ga dotakneš, se zvrne na hrbet in čaka, da ga začneš čohljat po trebuhu.
Na srečo mi je pred kratkim Caci pustila telefonsko, da sem jo lahko prosila za nasvet, kje se lotit zdravljenja. Kaj od opreme potrebujem, mi je bilo jasno, saj sem že imela nekaj mačkov, vendar pa so bili vsi zdravi. Tale revež ni in upam, da ga uspemo pozdravit.
Kar takoj smo se odpravili do veterinarja. Pregledali so ga, pošpikali, nam naložili kupček zdravil in razložili možne zaplete. In izstavili pošteno hud račun. Čez en teden gremo nazaj, na kontrolo, do takrat pa se bomo crkljali. Še dobro, da so prazniki :)
Slikat se da tole malo kosmato kepo bolh samo takrat, ko spi. Ampak takrat nič ni videt :)

Utrujen po pregledu in domačem kopanju z zdravilnim šamponom je takole zaspal.

Our new family member.