Najhuje mi je, ko se lotim dela.. in potem z rezultatom nisem zadovoljna.. in ne morem nadaljevati, pa naj se še tako silim.
Že kar nekaj časa je od blogcandyja, ki sem ga razpisala. Pa je Andreja odšla na dopust in rekla tisto, kar se pri meni ne sme: "Ne mudi se".
Pa sem se res počasi lotila njene nagrade. Ki mi nikakor ni bila všeč, pa naj sem še tako dodajala in odvzemala, spreminjala.. enostavno se nisem mogla prisilit, da bi zaključila.
Vmes me je povozil čas, stresno obdobje v službi, popoldanske obveznosti z dečvino šolo, napačne špirale na zalogi .. sploh ne vem, kdaj se je teh kar nekaj mesecev obrnilo.
Prvotno na tričetrt narejeno knjigico sem pustila v predalu, niti na mizi ni več. Jo bom verjetno reciklirala skozi druge izdelke. Sem pa zato naredila novo. Tako, ki jo bom dala iz rok prepričana, da sem se potrudila, da sem jo naredila tako, kot znam.
Andreja, oprosti, ker je trajalo toliko časa.. ampak zdaj je pa res zapakirana v ovojnici, še naslov poiščem in jutri odpošljem.
Za okus pa tale fotografija :) Druge pridejo na vrsto kasneje.
Včasih nekatere stvari preprosto potrebujejo več časa, da nastanejo take, kot morajo nastati.
OdgovoriIzbrišiMmmmm izgleda slastno :-))
OdgovoriIzbrišiSonja ti se nič ne opravičuj, saj sama dobro vem kako hitro teče čas. Se že veselim pošte, saj so tvoji izdelki čudoviti in takole na okus izgleda knjigica za recepte čudovito :-))
jooooooooooj, kar slaba vest me popade... in hkrati olajšanje - nisem edina, ki ne morem vedno tistega, kar bi "morala"... včasih enostavno - ne gre. ves matr je zaman, ko pride pravi trenutek, se pa skoraj samo dela.
OdgovoriIzbriši