Šele zdaj, pri 40 in +, ugotavljam, da je packanje kar tako, brez plana vnaprej, čist fajn.
Tako sem na mizo dala ostanek blaga, zagrabila čopič in barve ter kar potegnila.. vmes me je sicer zagrabila panika, kaj iz tega bo.. ampak zdaj že upam it naprej. Strahu ni več. Saj se mi ne more zgoditi nič hujšega, kot da v packanju pač uživam, rezultat pa vržem stran.
Šele zdaj, ko to opažam pri sebi, tudi pri nekaterih drugih vidim, kako zelo blokirajo sami sebe s tem, ko se vnaprej bojijo posledic lastnih dejanj. Pa jim dostikrat le ta sploh ne morejo prinesti nič slabega. Strah je res votel, okoli pa ga nič ni.
Danes na hitro napackan kos blaga se bo kasneje, ko bo suh, spremenil v nekaj uporabnega.
Super si tole popackala. Ja, včasih je res tako, da nekje na sredini pomisliš: joj kaj sploh bo iz tegale, saj ne bo nič uporabno. Ampak vseeno pa je tisto veselje in trenutek. Pa čeprav bo ocena uporabnosti 1 ;o)
OdgovoriIzbrišiČudovita packarija, pa da vidmo kaj bo iz tega nastalo :-))
OdgovoriIzbrišiNajbolj od vsega nas ovira strah, ja.
OdgovoriIzbrišiKo ne gre več naprej, se za tisti dan ustavim, pa nadaljujem kdaj drugič. Samo da v tistem trenutnem času uživaš! Da pa ti kaj kdaj zavržeš, pa skoraj dvomim (ne moreš takšnega ponečedka narediti).
OdgovoriIzbrišip.s. sem imela tako zmešane črke, da sem raje še enkrat napisala!
komaj čakam, da vidim kaj bo iz tega nastalo, sigurno bo super.
OdgovoriIzbrišiMeni to tvoje "packanje" ne deluje nepremišljeno. Deluje usklajeno in načrtovano. Sicer pa sploh ni pomembno - pomembo je, da je en strah manj in ena krasen polizdelek več.
OdgovoriIzbrišiBodi lepo!
Hvala, izrezano je že, zašito pa še ne :) bo. Danes sem se lotila nečesa drugega :)
OdgovoriIzbriši