Pogledat, če tale plaža v kampu še vedno tako dobro zgleda :) fotografija je nastala ob našem prvem obisku Korzike ob 10ih zjutraj v kampu, kjer smo začasno naseljeni :)
Papa, pa lepo se imejte ta čas.
Zdaj pa so preddopustniške priprave že v hudem razmahu :) Danes sem se odločila, no, odločena sem že dolgo, samo izvedla nisem, da postanem material :) V rokah drugačne sorte ustvarjalke.




Mislim čase, ko vsako leto premišljujemo s čem razveseliti, malce pocrkljati naše šice. Včasih se mi enostavno ne da, priznam. Ali pa sem ravno razočarana, jezna.. zaradi kakšnega komentarja, odnosa. In ne spravim skupaj dovolj volje za izdelavo darila z mislijo na prejemnico. Naša letošnja šica si zasluži, da jo pocrkljamo :) Če dobro pomislim, jih je tam na šoli več, s katerimi je bilo letos dobro sodelovati.
Danes naj bi bil šiviljski dan. Že dalj časa po omari prekladam kos rjavega tankega bombaža z izgledom prešitega jeansa. Ponavadi, ko blago prinesem domov, ga vedno takoj operem, potem pa pač čaka. Na navdih, čas, pravo sezono.. Ko sem pred dnevi kos vzela iz omare, mi je tako noro dobro dišal, da bi ga raje kar vonjala, kot pa rezala. Nikakor se ne morem spomnit, kateri mehčalec bi to bil, ampak diiiišiiiiiiii. Kot mi včasih kak moški parfum zadiši, da bi šla kar za tistim, ki ga nosi :) .. Še celo v fimo sem odtisnila vzorec blaga, da bi ja imela kaj za zraven. Pa danes ni pravi dan, da bi tudi dokončala. Jaknica je narejena tam približno na pol.
Meta, ki sem jo pravkar osmukala in dala sušit v senčko, da bomo pozimi pili čaj. Noro dobro diši :)
Sveža solata in rukola, pa peteršilj, blitva, še zadnja rabarbara, čebula in mlad česen. Pa krompir.. Kuhinja našega blokovskega stanovanja v mestu, kjer sem vse to odložila, prav lepo diši po sveži zelenjavi.
Ravno veliko časa za čestitke ne ostane. Vsake toliko pa me le premami. Danes so me zvabili Tria markerji, s katerimi sem obarvala Miss Anyo s psičkom. Jaaa, res niso distress inki :)
Današnje kosilo je bilo sestavljeno iz nekaj grill ostankov od včeraj s svežimi dodatki. Tako mi je ostalo dovolj časa za brskanje med kroji in blagom. Kroj za krilo malo na ven sem že preskusila, laneno vzorčasto blago pa bo tudi dovolj dobro za v službo. Ampak zdaj rabim pa še kakšno jaknico za zraven.
Dete je srečno prispelo in že brenči okoli kot prej. Kot da ne bi bila 5 dni zdoma :) Le kup perila je večji, pa nahrbtnik je bilo treba oprati, pa kovček.. ostaja le še zadnja naloga: nekako dobiti nazaj izgubljeno igračko. Seboj je nesla angelčka, ki sem ji ga zašila pred leti in jo je od takrat spremljal po vseh taborih, počitnikovanjih. Zdaj pa ga ni :( ostal je kot kaže v Čatežu in upam, da ga dobimo nazaj. Saj znam zašit drugega, vendar to ni to..
Pred leti, ko smo se mame otročajev redno srečevale na najbližjem igrišču, je pogovor pogosto tekel takole: Veeeeš, moj (ali moja) je pa danes prvič ..... (nadaljevanje boste mame znale najti same :) ).
Med komentarji prejšnje objave mi je Nataša prav lepo splanirala cel teden :) Vsaj kako malenkost njega plana pa lahko uresničim. Torej bo danes čestitka :)
Pa ne dobesedno :) Le modele za piškote v obliki metuljčkov sem uporabila za štampiljke. Pobarvala sem jih z barvo za blago in jih odtisnila na skrojen sprednji del. Ko so se odtisi posušili, sem jih pošteno prelikala, da sem utrdila barvo. Da metuljčki slučajno ne uidejo z majčke :)
Po izletu k poliju se vračam nazak k papirju. Za postavitev čestitke sem izbrala izziv Just Magnolia. Tudi malo mi niso všeč postavitve, kjer moraš 10 plasti papirja natlačit eno čez drugo in malo počez :) tale pa se mi je zdela dovolj enostavna in lepa.
