Po enem tednu - mačja kronika

Nekaj časa bo ustvarjanje kot kaže prestavljeno na stranski tir. Če že ni treba pomagat hčeri pri delu za šolo in učenju, me pa povsem zaposli naša mala žverca.
Malce sami sebi v arhiv, malce pa v informacijo tistim, ki jih mika posvojitev kakega kmečkega muca, sem zapisala, kako potekajo naši dnevi. Ni težko, je pa res, da vnaprej nisem bila pripravljena. Kaj od opreme potrebujem, mi je bilo jasno, saj to ni moj prvi muc. Kako bo zgledalo zdravljenje, pa nisem pomislila.
Ko smo ga 29.12.2011 odpeljali s kmetije k nam domov, smo šli prvi dan k veterinarju. Dobil je injekcijo zdravila proti zunanjim parazitom, mi pa smo domov prinesli kupček zdravil z navodili za uporabo. Štirikrat na dan mazilo za oko, ki je bilo tako vneto, da je veterinarka omenila možnost, da nanj nikoli več ne bo videl. Dvakrat na dan tekočino v ušeska, saj so bila čisto črna od garij. Dvakrat na dan antibiotik v sirupu za prehlad, da se ne bi razvil v pljučnico. Tri dni zapored po osminko tabletke proti notranjim zajedalcem, ki je jasno nikakor noče pojest. Vsak drugi dan kopel, zaradi možnosti mikrosporije, ki sicer ni potrjena, je pa rahlo sumljiv. Ker je bil zaradi mačjih bojev ves popraskan, pod lučko ni bilo jasno, ali se svetijo samo krastice ali tudi kake spore. Okopali smo ga že kar prvi dan, saj je precej dišal po štali.
Še dobro, da so bili prazniki in smo bili cele dneve doma. :)
Ker je vsak dan bolj driskal, smo mu v torek zvečer, po petih dneh, nehali dajati antibiotik. Od takrat gre na bolje.
Prvi dan, ko smo šli vsi zdoma, je ponoči bruhal, med hrano tudi nekaj glistic. Potem ni hotel jesti. Nič kaj prijeten občutek, ko veš, da moraš živalico pustit samo doma. Na srečo se je do popoldan pobral, jedel in bil normalno živahen, kar so dokazovale razmetane preproge po tleh in vse razmetane igračke.
V četrtek 5.1.2012 smo se odpravili na kontrolo k veterinarju. Ušesa so videti že bolje, zato bomo raztopino vanje vlivali samo enkrat na dan še ta teden, nato pa samo enkrat na 3 dni še dva tedna. Tudi oko je boljše in ni več videti, da bi bilo trajno poškodovano tako hudo, da nanj ne bi videl. Veseli :) Bo pa zdravljenje trajalo lahko tudi še nekaj mesecev. Štirikrat na dan zdravilo mačku v oko niti ni najlažje dati.. zdaj že vidi in ga moti :) Tudi kopali ga bomo samo še na 3-4 dni, vsega skupaj 1 mesec.
Ker pa ima očitno kar dosti glistic, bomo v soboto ponovili celo tridnevno kuro tabletk proti notranjim zajedalcem. Upam, da ga en bodo preveč utrudile.
Čez en teden pa spet kontrola in nova injekcija proti zunanjim parazitom.

Med vsem tem mazanjem, kopanjem, hranjenjem pa je čisto navaden mačji dojenček. Ko smo šli prvič vsi za eno uro zdoma, se nam je skril, da smo ga kar nekaj časa iskali. Tudi zdaj ne vem, kje je. Najraje se igra z žogicami s perjem, pa z doma izdelanimi žogicami iz papirja in malo selotejpa. Včeraj je eno uro okoli prenašal mojo elastiko za lase, cel žur.

Preden sem šla pisat tale post, se je zleknil na radio tule poleg mene. Zdaj ga grem poiskat na novo dozo: zdravilo za oko, zdravilo za ušesa, kopel za kožo.. in potem bo spet jezen name. Pa kljub temu zaspal zavit v flis deko v mojem naročju. Ko bo že skoraj suh, pa se ponavadi preseli malo višje in takole zlekne :)

Ne, danes ne bo tako, je res hud. Maček skopan in namazan z žavbami, jaz pa sem si tudi namazala praske. Me je malo presenetil in zaril kremplje pošteno globoko. Prav pride tudi kaka zaloga antibiotičnih krem zame  :)